Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Cp 409/2009 ECLI:SI:VSLJ:2009:II.CP.409.2009 Generato dall'IA

Appeal allowed; default judgment revoked due to unproven proper service of summons on defendant.

Numero d'incarto VSL sklep II Cp 409/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court allowed the appeal and revoked the first-instance judgment, ordering a new trial. The defendant argued that the default judgment was invalid because the lawsuit was not properly served at his actual residence, K. 1, but rather at an incorrect address, K. 11. The court found that since it was not certain whether the required notices were left at the correct address, the legal fiction of service could not apply, rendering the default judgment procedurally void.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 141. člen; 318. člen: A default judgment is void if the plaintiff's claim was not properly served on the defendant, as the legal fiction of service requires certainty that the defendant was notified at their correct address.

Parole chiave

Generato dall'IA
default judgment service of process legal fiction of service procedural nullity incorrect address appellate review new trial dazi doganali non pagati

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek o stroških pritožbenega postopka se pridrži za novo odločbo.

[JEDRO]

Ker ni gotovo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena pravilno, ne more nastopiti fikcija vročitve, po kateri se šteje, da mu je pisanje vročeno, čeprav se dejansko z njim ni seznanil.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku in razsodilo, da je toženec dolžan tožnici plačati znesek v višini 19.576,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 10.4.2008 dalje do dneva plačila ter znesek v višini 20,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 16.4.2008 dalje do plačila. Poleg tega je toženec dolžan tožnici povrniti njene pravdne stroške v znesku 205,97 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16. dne po pravnomočnosti sodbe do prenehanja obveznosti.

Zoper sodbo se je pravočasno pritožil toženec iz razloga kršitve pravdnega postopka in je predlagal, da se sodba razveljavi in zadeva pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da za izdajo zamudne sodbe niso bili podani zakonski pogoji, saj tožba tožencu ni bila pravilno vročena v odgovor. Za pravdo je izvedel šele, ko je prejel zamudno sodbo, ki jo je našel na tleh pod poštnimi nabiralniki v preddverju bloka, kjer stanuje. Z vpogledom v spis je ugotovil, da sta bili obvestili o prispeli pošiljki z dne 19.8.2008 in z dne 20.8.2008, na podlagi katerih je sodišče uporabilo fikcijo vročitve tožbe po 3. odst. 141. člena ZPP, puščeni v poštnem nabiralniku na naslovu K. 11. Toženec na tem naslovu ne stanuje, zato mu tam tožbe ni bilo mogoče vročiti. Pravilni naslov, na katerem bi mu sodišče moralo vročati pisanja, je K. 1, kar je razvidno tudi iz tožbi priloženih listin in kopije osebne izkaznice toženca, ki jo je priložil pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Tožba se stranki vroča osebno, kar pomeni, da se jo poišče v njenem stanovanju in se ji vroči. Če se toženca ne najde tam, vročevalec pri katerem od odraslih članov gospodinjstva, če pa to ni mogoče pa v hišnem predalčniku oziroma na vratih, pusti sporočilo, naj bo naslovnik na določen dan ob določeni uri v stanovanju, da sprejme pismo. Če vročevalec niti potem ne najde naslovnika, mu v hišnem predalčniku ali na vratih pusti obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem ga mora dvigniti, sicer se bo štelo, da je bila vročitev opravljena na dan, ko je bilo na vratih puščeno obvestilo (142. člen v zvezi z 140., 141. in 139. členom Zakona o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami, v nadaljevanju ZPP). Zamudna sodba, s katero se ugodi tožbenemu zahtevku, če tožena stranka ne odgovori na tožbo v predpisanem roku, se lahko izda le, če so kumulativno izpolnjeni štirje pogoji in prvi med njimi je, da je bila tožba pravilno vročena v odgovor (1. tč. 318. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bila tožba toženi stranki vročena po fikciji vročitve (2. odst. 141. člena ZPP) na naslovu K.11. Na ta naslov je bila poskušena tudi vročitev zamudne sodbe, ki pa se je prvostopnemu sodišču vrnila z oznako "naslovnik neznan". Pravilni naslov toženca, kjer bi se mu moralo vročati sodno pisanje, je K. 1, kar izhaja iz predložene osebne izkaznice. Zaradi navedenih dejstev obstaja dvom o tem, da sta bili obvestili iz 141. in 142. člena ZPP res puščeni v poštnem nabiralniku tožnika na njegovem pravem naslovu K. 1. Ker ni gotovo, da je bila vročitev tožbe tožencu opravljena pravilno, ne more nastopiti fikcija vročitve, po kateri se šteje, da mu je pisanje vročeno, čeprav se dejansko z njim ni seznanil. Ker tožencu tožba ni bila pravilno vročena, ni izpolnjen prvi pogoj za izdajo zamudne sodbe. Izdaja zamudne sodbe v nasprotju z določbami zakona je absolutna bistvena kršitev pravdnega postopka, zato je bilo sodbo potrebno razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen v zvezi s 399. členom ZPP).

V skladu z določbo 165. člena ZPP je odločitev o stroških pritožbenega postopka pridržana za končno odločbo.