Court allows appeal, ruling 1995 arbitration agreement invalid as only permanent arbitration was permitted under the 1977 ZPP.

Pritožbi se ugodi.

Izpodbijani sklep se v 1. in 2. točki spremeni tak, da se zavrne ugovor tožene stranke o tem, da ni podana sodna pristojnost.

V 3. točki se izpodbijani sklep razveljavi ter se zadeva vrača sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Leta 1995 veljavni ZPP ni dopuščal priložnostne arbitraže, ampak samo stalno.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da Okrajno sodišče v Ljubljani ni pristojno za odločanje v tem sporu. Razveljavilo je v postopku opravljena dejanja, prav tako pa sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Ig 1999/11464 z dne 17.2.2000 v 1. in 3. točki izreka, in tožbo zoper S. O. zavrglo. Tako je odločilo, potem ko je ugotovilo, da je bil med pravdnimi strankami sklenjen arbitražni dogovor, zaradi česar ni sodne pristojnosti.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP in predlaga razveljavitev sklepa. Kot bistveno navaja, da v zadevi ni takega spora, o katerem bi morala odločati arbitraža. Tožena stranka bi le še v ugovoru zoper sklep o izvršbi v letu 1999 lahko ugovarjala, da ni pristojno sodišče, pač pa arbitraža. Sicer pa je ZPP, ki je veljal v času sklenitve najemne pogodbe, dopuščal le pristojnost stalne arbitraže.

Na pritožbo je toženka odgovorila in predlagala zavrnitev le-te.

Pritožba je utemeljena.

Dogovor o arbitraži je bil sklenjen 27.6.1995 (priloga A9), torej v času veljavnosti Zakona o pravdnem postopku iz leta 1977 - ZPP/77 s kasnejšimi spremembami in dopolnitvami. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, se glede na 50. člen Zakona o arbitraži, ki je začel veljati 9.8.2008, veljavnost arbitražnih sporazumov, sklenjenih pred njegovo uveljavitvijo, presoja po doslej veljavnih postopkih. Postopki, ki potekajo pred sodiščem na dan uveljavitve tega zakona, se nadaljujejo po doslej veljavnih predpisih. 469.a člen ZPP/77 je imel takole določbo: "Spore brez mednarodnega elementa o pravicah, s katerimi prosto razpolagajo, lahko stranke predložijo stalnim razsodiščem pri gospodarskih zbornicah in drugih z zakonom določenih organizacijah, če zakon ne določa, da odločajo o posameznih vrstah sporov izključno druga sodišča. Pristojnost razsodišč v drugih primerih se sme določiti samo z zakonom".

Pritožba ima tako prav, da ZPP/77 ni dopuščal priložnostne arbitraže, pač pa le stalno (tako tudi Uvodne določbe k Zakonu o pravdnem postopku, tretja dopolnjena izdaja, Časopisni zavod Uradni list RS, Ljubljana 1990, dr. Wedam Lukić, stran 30; enako tudi Zakon o pravdnem postopku z uvodnimi pojasnili dr. Aleša Galiča in prof. dr. Lojzeta Udeta, ista založba, Ljubljana 2003, stran 104). Ugovor tožene stranke tako ni utemeljen, kajti dogovor o priložnostni arbitraži, ki izhaja iz najemne pogodbe, je neveljaven. Za spor je pristojno redno sodišče. Vprašanje, ali je bil ugovor podan v roku, zato ni več pomembno.

Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in sklep v tč. 1 in 2 spremenilo tako, da je ugovor zavrnilo (prim. 1. in 2. odstavek 288. člena ZPP in 3. odstavek 365. člena ZPP), sklep o zavrženju tožbe pa je razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 1. odstavku 339. člena ZPP v zvezi z 2. odstavkom 2. člena ZPP, kajti sodišče je odreklo odločitev o zahtevku, za katerega je pristojno, pritožba pa to uveljavlja. Pritožbeno sodišče te kršitve ne more samo odpraviti, kajti sodišče prve stopnje bo moralo o stvari meritorno odločiti (1. odstavek 354. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na 3. točki 165. člena ZPP.