Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sodba I Cp 1600/93 ECLI:SI:VSLJ:1994:I.CP.1600.93 Generato dall'IA

Court dismisses appeal where partial bill acceptance by debtor constitutes legal debt assumption under contract law.

Numero d'incarto VSL sodba I Cp 1600/93
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court rejected the defendant's appeal, upholding the first-instance judgment that confirmed the plaintiff's claim for payment. The defendant argued they had no business relationship with the plaintiff and that the bill was merely for equipment, not debt repayment. The court found the defendant's partial acceptance of the bill and testimony confirmed the debt assumption under contract law.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

člen 446/V Zakona o obligacijskih razmerjih; When a debtor issues a bill of exchange to a creditor and partially fulfills it while identifying themselves as the payer, this constitutes an assumption of the debt.

Parole chiave

Generato dall'IA
debt assumption bill of exchange partial performance contract law appellate review obligations payment acceptance status giuridico anteriore

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se kot neutemeljena zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

S tem, ko je tožena stranka v poravnavo svojega dolga izdala tožeči stranki naročilnico, izpolnjeno le glede zneska, ne pa tudi blaga, in zapisala na njej sebe kot plačnika, je prevzela v izplačilo tožničin dolg do višine navedenega zneska.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi svoj sklep z dne 30.10.1991, opr. št. II Ig 1035/91 v tč. 1 in 3 izreka, tako, da je tožena stranka dolžna plačati tožeči stranki znesek 26.908,30 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.4.1991 dalje do plačila in stroške v znesku 2.790,00 SIT, nadalje pa je naložilo toženi stranki še plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov v znesku 24.350,00 SIT.

Proti tej sodbi se je pritožila tožena stranka iz vseh treh pritožbenih razlogov po čl. 353 ZPP. V pritožbi navaja, da tožena stranka ni v nobenem poslovnem razmerju s tožečo stranko. Res je sicer tožena stranka dolgovala določena sredstva RK K. in je v ta namen izročila le-temu ustrezno naročilnico. Ni pa bila izročena za nabavo športne opreme, niti ni bilo mišljeno, da bo na ta način poravnan dolg. Zato tožeči stranki ničesar ne dolguje. Pritožbeno sodišče naj zato izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Iz pritožbe ni razvidno, kakšne procesne kršitve očita sodišču prve stopnje. Ob preizkusu izpodbijane sodbe v skladu z določilom čl. 365/II v zvezi s členom 354/II Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pritožbeno sodišče ni našlo nobenih procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti. Ta pritožbeni razlog tožena stranka neutemeljeno uveljavlja.

Dejansko stanje, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, med pravdnima strankama očitno ni sporno, kot to izhaja tudi iz pritožbenih navedb. Pritožba torej sama navaja, da je tožena stranka dolgovala Rokometnemu klubu K. določen znesek in da je v ta namen izročila le-temu ustrezno naročilnico. Ta naročilnica (priloga A 7) ima kot predmet naveden "blago po specifikaciji" in to v vrednosti 29.708,20 SIT, nadalje pa še, da naj se račun pošlje RK D. Da je dejansko šlo za poravnavo dolga, izhaja iz izpovedbe priče Ž. Š..

Tožena stranka pa je umaknila svoje dokazne predloge, s katerimi naj bi dokazala drugačno dejansko stanje. Sodišče prve stopnje je zato glede na dokaze, ki so bili predlagani in izvedeni, pravilno ugotovilo, da je šlo za prevzem dolga, dejansko za prevzem izpolnitve v skladu z določilom člena 446/V Zakona o obligacijskih razmerjih. Na pravilno ugotovljeno dejansko stanje je pravilno uporabilo materialno pravo. Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti.