Appeal dismissed; detention extended due to defendant's own statement of potential violence upon leaving Slovenia.
Slovenia (SI)
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe appellate court rejected the defense's appeal to revoke the defendant's detention order. The first-instance court had extended detention based on two grounds: the crime occurred in a small town causing public alarm, and the defendant himself stated that leaving Slovenia would so agitate him he might kill someone. The court upheld this decision because the defendant's own admission of potential violence upon departure constituted a valid reason for continued detention under the Criminal Procedure Act, and no new mitigating circumstances were presented to justify release.
Regesto Legislator
Generato dall'IA3. odst. 397. čl. ZKP; 3. točka 2. odstavka 191. čl. ZKP; If a defendant admits that leaving the country would provoke violence, this constitutes a valid ground for extending pre-trial detention under the Criminal Procedure Act.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Pritožba zagovornice obd. se kot neutemeljena zavrne.
[JEDRO]
Ker je obdolženec pred preiskovalnim sodnikom sam izjavil, da ga je dejstvo, da bo moral zapustiti Slovenijo tako vznemirilo, da bi lahko ubil še koga, je podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti po 3. točki 2. odstavka 191. čl. ZKP.
[OBRAZLOŽITEV]
Z izpodbijanim sklepom je senat sodišča prve stopnje po vloženi obtožnici na podlagi II. odst. 265. čl. ZKP preizkusil, ali sta še podana priporna razloga iz 3. in 4. tč. II. odst. 191. čl. ZKP.
Potem, ko je ocenil, da oba priporna razloga še vedno obstojita, je obdolžencu pripor podaljšal.
Zoper ta sklep se je pravočasno pritožila zagovornica obdolženca s predlogom, naj pritožbeno sodišče pritožbi tako ugodi, da izpodbijani sklep razveljavi in obdolžencu pripor odpravi.
Pritožba ni utemeljena.
Tudi po oceni pritožbenega sodišča sta podana oba pritožbena razloga.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da gre za sorazmerno hudo kaznivo dejanje, ki se je zgodilo v x, torej v sorazmerno majhnem kraju, kjer so taka dejanja redka, zaradi česar je bila tudi javnost vznemirjena, v zagovoru pa je tudi sam obdolženec povedal, da ga je dejstvo, da bo moral zapustiti Slovenijo, tako vznemirilo, da bi lahko ubil še koga drugega. To pa so take posebne okoliščine, ki tudi po oceni pritožbenega sodišča narekujejo podaljšanje pripora na podlagi že navedenih pripornih razlogov. Samo okoliščino, da naj bi obdolženec očitano kaznivo dejanje storil v stanju bistveno zmanjšane prištevnosti, ni mogoče povezovati z predlogom za odpravo pripora, kot to izhaja iz pritožbe, pa tudi ne okoliščino, da je obdolženec sicer dober z gospo Z.N., pri kateri je stanoval več let. Pritožba pa v ničemer ne ponuja drugih okoliščin, ki bi narekovale odpravo pripora, ker da ugotovljena priporna razloga ne bi bila podana.
Zato je pritožbeno sodišče ocenilo, da ni podan noben od uveljavljanih pritožbenih razlogov, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje pravilno in popolno ugotovilo, da je na podlagi tega tudi pravilno uporabilo zakon, pa je bilo zato treba pritožbo kot neutemeljeno zavrniti, kar je v skladu s 3. odst. 397. čl. ZKP.