Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep Kp 1396/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1396.93 Generato dall'IA

Appeal dismissed; private prosecutor's absence from trial was unjustified, preventing case remittal.

Numero d'incarto VSL sklep Kp 1396/93
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the appeal filed by the private prosecutor's representative against a first-instance decision to terminate criminal proceedings. The prosecutor had previously requested a return to the previous state but later withdrew the appeal in exchange for this request, which the court found unsupported. The court ruled that the private prosecutor and their representative failed to appear at the main hearing without a valid excuse, as they had left the courtroom unannounced, thus justifying the initial termination.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o kazenskem postopku, 58. člen; Zakon o kazenskem postopku, 58. člen: A private prosecutor's request for remittal to the previous state is denied when their absence from the main hearing is proven unjustified and no valid reason for non-appearance is established.

Parole chiave

Generato dall'IA
private prosecutor appeal unjustified absence remittal to previous state termination of proceedings main hearing attendance violazione dell'ordine pubblico pubblica intimidazione limiti della libertà d'espressione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 58 of the Criminal Procedure Act
Article 106, paragraph 1 of the Criminal Code
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba pooblaščenca zasebnega tožilca S. C. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Pravilno je bilo odločeno, da se vrnitev v prejšnje stanje zasebnemu tožilcu ne dovoli, ker se vzrok izostanka z glavne obravnave ni izkazal kot upravičen.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo kazenski postopek zoper obd. J. G. zaradi kaznivega dejanja razžalitve po I.

odst. 106. čl. KZ RS iz razlogov po I. odst. 58. čl. Zakona o kazenskem postopku.

Proti takšnemu sklepu se je pravočasno pritožil pooblaščenec zasebnega tožilca. Kot je razvidno iz vsebine njegove pritožbe se pritožuje zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Z novo vlogo datirano dan kasneje pa je pooblaščenec zasebnega tožilca podal predlog za vrnitev v prejšnje stanje, obenem pa navedel, da umika pritožbo, ki jo je že podal zoper izpodbijani sklep, v kolikor bo temu drugemu predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodeno.

Ker je prvostopno sodišče pritožbo predložilo pritožbenemu sodišču, je pritožbeno sodišče zadevo vrnilo nazaj na prvo stopnjo kot preuranjeno glede na pogojno izjavo o umiku pritožbe in pozvalo sodišče prve stopnje, naj odloči o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje.

Prvostopno sodišče je s sklepom z dne 9.6.1993 odločilo, da se vrnitev v prejšnje stanje ne dovoli, po poteku roka za pritožbo in izostanku pritožbe zoper ta sklep pa je prvotno pritožbo ponovno predložilo drugostopnemu sodišču v pristojno reševanje.

Pritožba ni utemeljena.

Ker je prvostopno sodišče glede na navedbe predloga za vrnitev v prejšnje stanje, pa tudi navedbe pritožbe zoper prvo odločitev, izvedlo poizvedbe, v katerih je zaslišalo porotnika D. D., porotnico K. U. ter vpogledalo izjavo odvetnika H. J. iz x, nato pa ni dovolilo vrnitve v prejšnje stanje, ker je ugotovilo, da ni bil podan opravičen vzrok zaradi neudeležbe zasebnega tožilca oz. njegovega pooblaščenca na glavni obravnavi, tudi pritožbi zoper izpodbijani sklep ni bilo moč ugoditi, ker se iz zbranih podatkov kazenskega spisa nakazuje, da zasebni tožilec oziroma njegov pooblaščenec nista pristopila na glavno obravnavo dne 13.11.1992, na katero sta bila pravilno povabljena in ker izostanka stranke ni moč šteti za opravičenega. Trditev pritožbe ter izjave substituta namreč oba porotnika v svojih izjavah nista potrdila, navedla sta celo, da sta razpravno dvorano zapustila ob 12.30 uri in jo zaklenila, ključ pa pustila v vratih. Tako se izkaže, da je odločitev prvostopnega sodišča z dne 13.11.1992 povsem na mestu, pritožba pooblaščenca pa teh ugotovitev ne more omajati in ji zato ni bilo moč ugoditi.