Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep Kp 1390/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:KP.1390.93 Generato dall'IA

Appeal court voids acquittal due to single-judge trial instead of required panel under ZKP.

Numero d'incarto VSL sklep Kp 1390/93
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal court voided the first-instance acquittal by official duty because a single judge presided over a case requiring a panel under the Criminal Procedure Act. The public prosecutor argued the factual findings were erroneous, but the court focused on the procedural flaw where the trial began on one date but concluded with a sole judge ruling. Consequently, the court declared the judgment illegal and remanded the case for retrial in a properly constituted panel.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 23 of the Criminal Procedure Act; Article 364 of the Criminal Procedure Act: When a criminal court sits in an irregular composition contrary to statutory requirements, the judgment is void ab initio and the case must be remanded for retrial in a correctly constituted body.

Parole chiave

Generato dall'IA
Criminal Procedure Act single judge trial panel requirement void judgment remand for retrial procedural violation official duty dichiarazioni inverosimili

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 23 of the Criminal Procedure Act
Article 364 of the Criminal Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Ob reševanju pritožbe javnega tožilca se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Ker je v zadevi sodil sodnik posameznik, soditi bi pa moral senat, je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca oprostilo obtožbe kaznivega dejanja prikrivanja po I. odst. 176.čl. KZ RS.

Zoper sodbo se je pritožil javni tožilec zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev sodbe in novo sojenje.

Za kaznivo dejanje prikrivanja po I. odst. 176.čl. KZ RS je v zakonu predpisana kazen zapora do treh let. Glede na to o takem kaznivem dejanju po I. odst. 23. čl. ZKP sodišče sodi v senatu, ki ga sestavljajo en sodnik in dva sodnika porotnika. Čeprav je v pisnem odpravku sodbe navedeno, da je v zadevi razsojal senat in da je bila sodba izrečena dne 1.9.1993 pa iz podatkov spisa izhaja, da se je glavna obravnava tega dne le začela z zagovorom obtoženca potem pa je bila preložena na 15.9.1993. Na tej obravnavi pa je o zadevi razsojala le sodnica posameznica. Izvedeni so bili dokazi in je bila izrečena sodba. Sodišče druge stopnje je zato moralo po uradni dolžnosti ugotoviti, da je podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 1. tč. I. odst. 364.čl. ZKP, ker je sodišče sodilo v nepravilni sestavi. Zaradi navedene kršitve je izrečena sodba nezakonita in jo je sodišče druge stopnje razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče v zadevi soditi v pravilni sestavi. Če bo priča D.P. tudi na novi glavni obravnavi izpovedoval drugače kot zaslišan pred preiskovalnim sodnikom bo moralo sodišče prve stopnje v skladu z določilom čl. 328 ZKP priči ne le predočiti njeno prejšnjo izpovedbo, temveč jo izprašati tudi o tem, zakaj na glavni obravnavi izpoveduje drugače, potem pa tudi skrbno ocenjevati ali so njegova pojasnila o različnih izpovedbah sprejemljiva ali ne.

Dosedanji razlogi izpodbijane sodbe, v katerih se navaja, da je priča na glavni obravnavi očitno govoril resnico, zato ker je bil tam navzoč obtoženec, namreč niso prepričljivi. Sodišče prve stopnje bo moralo neposredno zaslišati tudi pričo M.K., podrobneje o tem, kako je ugotovil, da naj bi bil storilec dejanj P., predvsem pa z zaslišanjem te priče in po potrebi tudi drugih natančno ugotoviti, ali je oškodovanec odkril storilca in dobil vrnjeno kolo istega dne, kot je bila storjena tatvina, ali šele naslednjega dne. Glede na izpovedbo te priče, da je ob vrnitvi kolesa opazil, da so bili s kolesa odstranjeni nekateri okraski, pa bo moralo ugotoviti, kdo je te okraske dstranil.