Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep Cpg 179/93 ECLI:SI:VSLJ:1993:CPG.179.93 Generato dall'IA

Court allows amendment of lease claim adding eviction, overturning dismissal due to procedural error.

Numero d'incarto VSL sklep Cpg 179/93
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court overturned the first-instance decision dismissing the tenant's claim for business space eviction. The tenant amended their lawsuit to include eviction alongside rent payment, arguing the lower court erred by rejecting the amendment without first ruling on its admissibility. The court held that the lower court failed to assess the amendment's validity before dismissing the claim, violating procedural rules requiring explicit consent from the opposing party.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

s. 190(2) ZPP; s. 194(3) ZPP; s. 380(3) ZPP: When a party amends their claim and the opposing party objects, the court must first rule on the admissibility of the amendment; a claim cannot be dismissed for lack of admissibility if the court has not yet decided whether to permit the amendment.

Parole chiave

Generato dall'IA
amendment of claim litispendence procedural admissibility business lease eviction of premises debito insoddisfatto pagamento a rate soddisfacimento del credito

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi zoper sklep se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne v novo odločanje.

[JEDRO]

Če stranka spremeni tožbo, tako da poleg plačila najemnine zahteva tudi izpraznitev poslovnega prostora, potem je treba odločiti o dovoljenosti spremembe tožbe, kateri se nasprotna stranka izrecno upira. Šele, če bi sodišče dovolilo spremembo tožbe, lahko to zavrže zaradi litispendence.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo najemnine za poslovne prostore, s sklepom pa je tožbo na izpraznitev poslovnih prostorov zavrglo. Tožeči stranki je naložilo plačilo pravdnih stroškov v znesku 3000,00 SIT.

Zoper sklep in sodbo se je pravočasno pritožila tožeča stranka.

Uveljavlja vse pritožbene razloge po 1. odstavku 353. člena ZPP.

Navedla je, da sodišče ni prav odločilo o zahtevku za plačilo zvišane najemnine, prav tako ne bi smelo zavreči zahtevka na izpraznitev poslovnih prostorov, saj gre v tem primeru za drugo dejansko podlago kot v zadevi istega sodišča Pg 887/91. Pritožba je bila vročena toženi stranki, ki je nanjo odgovorila.

Navedla je, da ni utemeljena, sodišče je sicer zavrglo tožbeni zahtevek, kljub temu, da se je tožena stranka spremembi tožbe uprla in sodišče torej spremembe ne bi smelo dovoliti. Dejstvo, da je tožeča stranka označila zahtevek na plačilo najemnine kot podrejeni, ne pomen ovire, da sodišče o obeh zahtevkih ne bi moglo odločiti hkrati.

Pritožba zoper sklep je utemeljena.

Sodišče druge stopnje se ne strinja z oceno, da gre pri zahtevku za izpraznitev poslovnih prostorov za identičen zahtevek, kot ga je tožeča stranka postavila v zadevi Pg 887/91. Zahtevka že na prvi pogled nista identična, saj je s prvim tožeča stranka zahtevala odpoved in izpraznitev, medtem ko v obravnavanem primeru zahteva zgolj izpraznitev poslovnih prostorov (kot posledico ničnosti pogodbe). Vprašanje identitete tožbenega zahtevka je prav gotovo eno izmed najbolj spornih vprašanj v teoriji in praksi. Sodišče prve stopnje je očitno sprejelo stališče čiste procesne teorije, ki obravnava tožbeni zahtevek povsem ločeno od zahtevka materialnega prava. Vendar sodna praksa tej teoriji ni sledila, pač pa večinoma obravnava tožbeni zahtevek hkrati, to je v povezavi z dejanskim stanjem, na katerega se ta opira. Dejanski stanji pa sta v obravnavanih primerih povsem drugačni.

S tem v zvezi je potrebno pritrditi toženi stranki, ki v odgovoru na pritožbo poudarja, da je tožeča stranka zahtevek na izpraznitev poslovnih prostorov v tem postopku postavila šele na koncu postopka, to je neposredno pred zaključkom naroka. Tožena stranka je pravilno ocenila, da gre za spremembo tožbe in se je tej uprla. Vendar sodišče o dovoljenosti spremembe ni odločalo in je tudi zato nepravilno, v nasprotju z določilom 2. odstavka 190. člena ZPP, tožbo zavrglo, ne da bi odločilo ali jo sploh dovoli.

Sodišče prve stopnje ni prav uporabilo določila 3. odstavka 194. člena ZPP, zato je bilo potrebno izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v nov postopek (3. točka 380. člena ZPP).