Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSC sklep Cp 338/2007 ECLI:SI:VSCE:2007:CP.338.2007 Generato dall'IA

Court dismisses appeal, ruling applicant bears own costs for land registry objection under general procedural law.

Numero d'incarto VSC sklep Cp 338/2007
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Court of Appeal dismissed the applicant's appeal against the first-instance court's decision to award the applicant's own costs for filing a land registry objection. The applicant argued that the objection was necessary and justified, citing specific provisions to claim a reversal of costs. The court held that since no special law governs these costs, the general rule of the Civil Procedure Act applies, requiring the party who benefits from the proceeding to bear the costs.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Art. 35(1) of the Civil Procedure Act; Art. 120(2) of the Land Register Act: In land registry proceedings, absent specific statutory provisions, the general rule of the Civil Procedure Act applies, mandating that the party who benefits from the proceeding bears the costs.

Parole chiave

Generato dall'IA
land registry objection costs of objection civil procedure act general procedural rule burden of costs appeal dismissal procedural law application petizione in giudizio

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Art. 35(1) of the Civil Procedure Act
Art. 120(2) of the Land Register Act
Art. 165(1) in conjunction with Art. 155(1) of the Civil Procedure Act
Art. 37 of the Civil Procedure Act
Art. 350(2) of the Civil Procedure Act in conjunction with Art. 120 of the Land Register Act and Art. 37 of the Civil Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (II. tč. izreka).

Predlagatelj nosi sam svoje stroške v zvezi s pritožbo.

[JEDRO]

Predlagatelj mora sam nositi stroške ugovora proti sklepu o vpisu.

[OBRAZLOŽITEV]

Zemljiškoknjižna sodnica Okrajnega sodišča v Žalcu je s sklepom z dne 11. 12. 2006 ugodila ugovoru in spremenila izpodbijani sklep zemljiškoknjižnega referenta, tako da je dovolila predlagane zemljiškoknjižne vpise (tč. I), v tč. II izreka sklepa pa je odločila, da predlagatelj sam nosi stroške ugovora.

Zoper odločitev o stroških ugovora se je predlagatelj pravočasno pritožil. Uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da sodišče druge stopnje spremeni izpodbijani sklep, tako da odloči, da se predlagatelju povrnejo stroški zemljiškoknjižnega postopka. V pritožbi navaja, da je z ugovorom, v zvezi s katerim so mu nastali stroški, uspel. Stroški so bili nujni in potrebni, saj predlagatelj ni imel druge možnosti, kot da utemeljenost zemljiškoknjižnega predloga doseže v ugovornem postopku. Zato se ga za nastanek teh stroškov ne more bremeniti. Predlagatelj vztraja, da je zemljiškoknjižna sodnica zmotno uporabila materialno pravo, ko je predlagatelju naložila, da sam nosi ugovorne stroške. Meni, da pride v konkretnem primeru v poštev uporaba 154. čl. ZPP in da je zato upravičen do povrnitve stroškov.

Pritožba ni utemeljena.

V zemljiškoknjižnem postopku se glede vprašanj, ki niso urejena s tem zakonom, uporabljajo splošne določbe zakona o nepravdnem postopku (II. odst. 120. čl. ZZK-1). Ker v ZZK-1 niso urejena vprašanja o stroških postopka, je zato potrebno uporabiti določbe o stroških postopka v Zakonu o nepravdnem postopku (ZNP). V I. odst. 35. čl. ZNP je tako določeno, da vsak udeleženec trpi svoje stroške, razen če zakon določa drugače. Temeljno pravilo v nepravdnih postopkih je torej, da trpi stroške udeleženec, v čigar korist je bil postopek uveden. Zemljiškoknjižna sodnica je pravilno ugotovila, da zakon ne določa, da bi v primeru, kot je obravnavani, bilo glede stroškov drugače določeno, kot je v I. odst. 35. čl. ZNP, zato je njena odločitev, da mora predlagatelj sam nositi stroške ugovora, povsem materialnopravno pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zv. s 120. čl. ZZK-1 in 37. čl. ZNP), je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu, to je v tč. II izreka sklepa (2. tč. 365. čl. v zvezi s 353. čl. in 366. čl. ZPP, 37. čl. ZNP in II. odst. 120. čl. ZZK-1).

Predlagatelj s pritožbo ni uspel, zato mora nositi sam stroške, ki so nastali v zvezi s pravnim sredstvom (I. odst. 165. čl. v zv. s I. odst. 155. čl. ZPP, 37. čl. ZNP in II. odst. 120. čl. ZZK-1).