Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Kp 1279/2006 ECLI:SI:VSLJ:2007:I.KP.1279.2006 Generato dall'IA

Court dismisses minor offense exemption due to high danger of stored weapons and explosives.

Numero d'incarto VSL sklep I Kp 1279/2006
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia quashed the first-instance judgment that had granted the defendant an exemption for a minor offense. The prosecution argued that storing weapons and explosives inherently creates a significant danger, contradicting the low risk required for such an exemption. Consequently, the court ordered a retrial because the lower court failed to properly assess the objective and subjective circumstances of the case.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

člen 14 KZ; člen 310 KZ: Although the Criminal Law does not exclude the minor offense institution for all crimes, its application requires a finding of negligible danger; in cases involving the storage of weapons or explosives, the inherent risk of misuse precludes the exemption.

Parole chiave

Generato dall'IA
minor offense exemption weapons storage explosives danger criminal procedure retrial objective and subjective criteria responsabilità per danno da prodotti sostanza non necessaria all'esercizio responsabilità per colpa

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi državnega tožilca se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Pri kaznivem dejanju po čl. 310 KZ zakon sicer ne izključuje uporabe instituta dejanja majhnega pomena, vendar pa je zaradi nevarnosti, ki jo predstavlja hramba (orožja, streliva, razstreliva), v konkretnem primeru izključena.

[OBRAZLOŽITEV]

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženega M. B. iz razloga po 1. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s členom 14 KZ oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem ali eksplozivi po 1. odstavku 310. člena KZ in odločilo, da stroški kazenskega postopka, nagrada in potrebni izdatki obdolženčevega zagovornika bremenijo proračun.

Proti tej sodbi je okrožni državni tožilec vložil pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja - pritožbeni razlog iz 3. točke 370. člena ZKP in predlagal, da pritožbeno sodišče njegovi pritožbi ugodi in upoštevajoč določbe 5. odstavka 392. člena in 1. odstavka 394. člena ZKP izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolžencu izreče obsodilno sodbo, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Višja državna tožilka A. Š. je v pisnem predlogu podanem po 2. odstavku 377. člena ZKP predlagala ugoditev pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Iz pritožbenih navedb državnega tožilca pritožbeno sodišče izhaja, da ne sprejema razlogov sodišča prve stopnje, da gre za dejanje majhnega pomena.

Po določbi 14. člena KZ je mogoče uporabiti ta inštitut, kadar je nevarnost ravnanja neznatna tako po objektivnih kot subjektivnih merilih. Med objektivnimi merili so v zakonu določena: narava kaznivega dejanja, teža dejanja, neznatnost oziroma odsotnost škodljivih posledic in okoliščine, v katerih je bilo kaznivo dejanje storjeno, med subjektivnimi merili pa nizka stopnja kazenske odgovornosti in storilčeve osebne okoliščine.

S kaznivim dejanjem po členu 310 KZ, za katero je v zakonu predpisana kazen šestih mesecev do petih let zapora, se preventivno ščiti javni red. Posledica tega kaznivega dejanja je v sami nevarnosti teh predmetov. Tudi hramba orožja, streliva ali eksplozivov kot ena izvršitvenih oblik tega kaznivega dejanja, predstavlja nevarnost, da bo orožje, strelivo ali eksploziv uporabljeno, bodisi s strani tistega, ki to hrani ali koga drugega, ki bi do teh predmetov prišel.

Državni tožilec utemeljeno graja izpodbijano sodbo v delu, ko je sodišče sprejelo zagovor obdolženca, da je do teh predmetov prišel slučajno in opozarja, da jih je tudi spretno skrival, predvsem pa zatrjuje, da je bilo tudi takšno strelivo, kot je bilo pri obdolžencu najdeno in zaseženo, že tudi uporabljeno in da zato tudi ni moč govoriti, da škodljivih posledic ni. Pri tem se sklicuje na ugotovitve policije ob ogledu oziroma hišni preiskavi obdolženčeve hiše in kaže na sprejemljivo možnost, da obtoženec ima orožje, pa čeprav pri hišni preiskavi pri njem ni bilo najdeno. S tem pa tako utemeljeno izpodbija kot zmoten zaključek glede načina pridobitve teh predmetov, možnost njihove uporabe kot tudi na nevarnost obtoženčevega ravnanja in s tem tudi zaključke, da gre za dejanje majhnega pomena. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje za pravilno presojo vseh odločilnih dejstev sploh ni ugotavljalo. Ker je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, je pritožbi državnega tožilca ugodilo tako, da je izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo moralo sodišče ponoviti izvedene dokaze oziroma dokazni postopek dopolniti v nakazani smeri, nato pa vse dokaze ponovno skrbno oceniti ter za svoje dokazne in pravne zaključke navesti prepričljive razloge. Kazenski zakon sicer ne izključuje uporabo inštituta majhnega pomena za nobeno konkretno določeno kaznivo dejanje. Strožje predpisana kazen torej ne izključuje uporabo tega inštituta, vendar pa mora v takem primeru sodišče ugotoviti ali so podane druge, dovolj močne in prepričljive okoliščine, da ga sme uporabiti. Torej, čeprav zakon predvideva obstoj le enega od objektivnih in enega od subjektivnih meril, pa vendarle uporaba 14. člena KZ terja medsebojno in celovito tehtanje vseh okoliščin.