Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cp 4303/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.4303.2005 Generato dall'IA

Appeal allowed: Court reversed first instance for granting easement to specific person instead of current owner.

Numero d'incarto VSL sklep I Cp 4303/2005
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court granted the appeal, overturning the first instance decision that had registered an easement for the current owner of the property. The opposing party argued that the agreement established a personal easement in favor of a specific individual, Frenk P., rather than a real easement benefiting all future owners. The court ruled that under the Property Law, a real easement can indeed be established in favor of a specific person, thereby validating the agreement and requiring the correction of the land registry entry.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

226. člen SPZ; 148. in 149. člen ZZK-1: A real easement may be established in favor of a specific person (improper real easement), and the land registry entry must reflect the specific beneficiary named in the underlying agreement rather than the current owner.

Parole chiave

Generato dall'IA
improper real easement specific person beneficiary land registry entry property law appeal procedure easement registration personal easement violazione dei diritti di parte

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
226. člen SPZ
14. točka 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku
37. člen Zakona o nepravdnem postopku
1. točka 1. odstavka 148. člena ZZK-1
1. točka 1. odstavka 149. člena ZZK-1
dovolilom (1. točka 1. odstavka 149. člena ZZK-1).
3. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1
1. odstavek 151. člena ZZK-1
1. odstavek 35. člena ZNP
2. odstavek 120. člena ZZK-1
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje tako

spremeni, da se glasi:

"Ugovoru se ugodi, zemljiškoknjižni sklep, opr. št. Dn. št. 515/.. z

dne 20.4... se razveljavi in zemljiškoknjižni predlog predlagatelja

za vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št. 588/12,

vl. št. 277 k.o. K.., zavrne.

Odredi se izbris vpisa služnostne pravice, ki je bil opravljen na

podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa

o dovolitvi vpisa in izbris zaznambe vložene pritožbe."

Nasprotni udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Stvarnopravni zakonik (SPZ) v 226. členu določa, da se stvarna

služnost lahko ustanovi tudi v korist določene osebe (tako imenovana

neprava stvarna služnost). V tem obsegu se stvarna služnost

približuje osebni služnosti in se zanjo v skladu s citirano določbo

glede njenega nastanka in prenehanja uporabljajo določila SPZ, ki

urejajo osebne služnosti. Za takšen primer gre, ko se z

zemljiškoknjižnim dovolilom dovoljuje vknjižba služnostne pravice

hoje in vožnje po parc. št. xx k.o. xy samo v korist določene osebe,

v konkretnem primeru predlagatelja.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovor nasprotnega

udeleženca zavrnilo in odločilo, da ostane sklep tega sodišča, opr.

št. Dn. št. 515/.. z dne 20.4..., v celoti v veljavi.

Zoper ta sklep se pritožuje nasprotni udeleženec iz vseh pritožbenih

razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in

izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovoru nasprotnega udeleženca

ugodi in zemljiškoknjižni predlog zavrne ter odloči, da se predlagani

opis ne opravi, podrejeno pa, da se izpodbijani sklep razveljavi in

zadeva vrne zemljiškoknjižnemu sodniku v ponovno odločanje. V

pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje dovolilo vpis služnostne

pravice v nasprotju s sklenjeno pogodbo in v njej vsebovano

intabulacijsko klavzulo. Stranki sta s pogodbo ustanovili služnostno

pravico hoje in vožnje v korist Frenka P., sedanjega lastnika parc.

št. 580/6 in 581/2 k.o. K.., ne pa v korist vsakokratnega lastnika

teh dveh parcel, kot je odločilo sodišče prve stopnje. Ker sklep

zemljiškoknjižnega referenta nasprotuje listini, ki je v spisu, to je

pogodbi o ustanovitvi služnosti z dne 18.9.2003, je podana absolutna

bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke 2. odstavka

339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/2004 -

drugo uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 37.

členom Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list SRS, št. 30/86, v

nadaljevanju ZNP). Ta kršitev pa je posledica zmotne uporabe

materialnega prava, saj je sodišče prve stopnje pogodbo z dne

18.9.2003 napačno presodilo kot pogodbo o ustanovitvi stvarne

služnosti. Ni res, da se služnost poti lahko ustanovi le v korist

vsakokratnega lastnika te nepremičnine, temveč se služnost p-oti lahko

ustanovi tudi v korist določene osebe, to je kot osebna služnost, ki

je vezana na osebo. Da sta takšno služnost stranki ustanovili tudi v

konkretnem primeru, je jasno razvidno iz vsebine pogodbe in

formulacije zemljiškoknjižnega dovolila.

Pritožba je bila vročena predlagatelju, ki je nanjo odgovoril. V

odgovoru navaja, da iz sklenjene služnostne pogodbe nesporno izhaja,

da je bila stvarna služnost ustanovljena v korist vsakokratnega

lastnika gospodujočega zemljišča parc. št. 580/6 in 581/2 obe k.o.

K.., vendar pa predlagatelj ne more biti edina oseba, ki bo lahko po

služeči nepremičnini prihajala do gospodujoče nepremičnine. To je

bilo nesporno tudi ob ustanovitvi služnosti, ki je bila pogoj za

pridobitev gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na gospodujočem

zemljišču. Glede na navedeno je vknjižba stvarne služnosti v korist

vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča v celoti pravilna.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je po preizkusu izpodbijanega sklepa ugotovilo, da

je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo. V

obravnavanem primeru je predlagatelj predlagal vknjižbo služnostne

pravice v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča na

podlagi pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 18.9.2003. Ta pogodba

pa vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, s katerim nasprotni udeleženec

dovoljuje vknjižbo služnostne pravice hoje in vožnje po parc. št.

588/12 k.o. K.. v korist predlagatelja Frenka P., lastnika parc. št.

580/6 in 581/12 k.o. K... Ob takšni vsebini zemljiškoknjižnega

dovolila pa se pritožbeno sodišče strinja s pritožbenim stališčem, da

v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje ni imelo podlage za

dovolitev vpisa služnostne pravice hoje in vožnje v korist

vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča. Materialnopravno

izhodišče, na katerega je sodišče prve stopnje oprlo svojo odločitev

o ugovoru, in sicer, da stvarne služnosti ni mogoče ustanoviti v

korist določene osebe, je namreč napačno. Stvarnopravni zakonik

(Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ) v 226. členu

določa, da se stvarna služnost lahko ustanovi tudi v korist določene

osebe (tako imenovana neprava stvarna služnost). V tem obsegu se

stvarna služnost približuje osebni služnosti in se zanjo v skladu s

citirano določbo glede njenega nastanka in prenehanja uporabljajo

določila SPZ, ki urejajo osebne služnosti. Ob upoštevanju navedenega

pa je glede na vsebino zemljiškoknjižnega dovolila potrebno pritrditi

pritožbi, da je bila v konkretnem primeru služnostna pravica

ustanovljena oziroma vpis služnostne pravice dovoljen samo v korist

določene osebe in sicer predlagatelja.

V skladu s 1. točko 1. odstavka 148. člena ZZK-1 se predlagani vpis

dovoli, če izhaja utemeljenost zahtevka iz listine, na podlagi katere

se z zemljiškoknjižnim predlogom vpis zahteva. Zahtevek za vpis pa je

utemeljen, če je vsebina vpisa, ki ga predlagatelj z

zemljiškoknjižnim predlogom zahteva, dovoljena z zemljiškoknjižnim

dovolilom (1. točka 1. odstavka 149. člena ZZK-1). Ker je pritožbeno

sodišče ugotovilo, da iz vsebine listine, ki jo je predložil

predlagatelj (pogodba o ustanovitvi služnosti z dne 18.9.2003), ne

izhaja utemeljenost njegovega predloga za vknjižbo služnostne pravice

v korist vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, saj vpisa

služnostne pravice v tem obsegu zemljiškoknjižno dovolilo ne

dovoljuje, je treba ob pravilni uporabi materialnega prava na podlagi

citiranih določil ZZK-1 pritožbi in ugovoru nasprotnega udeleženca

ugoditi. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani

sklep v skladu s 3. točko 3. odstavka 161. člena ZZK-1 spremenilo

tako, da je ugovoru nasprotnega udeleženca ugodilo, zemljiškoknjižni

sklep, opr. št. Dn. št. 515/.. z dne 20.4..., razveljavilo in

zemljiškoknjižni predlog za vknjižbo služnostne pravice hoje in

vožnje po parc. št. 558/12, vpisani v vl. št. 277 k.o. K.. v korist

vsakokratnega lastnika gospodujočega zemljišča, zavrnilo (1. odstavek

151. člena ZZK-1). Hkrati pa je v skladu s 3. točko 3. odstavka 161.

člena ZZK-1 odredilo tudi izbris vpisa služnostne pravice, ki je bil

opravljen na podlagi izpodbijanega sklepa, izbris zaznambe

nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa in izbris zaznambe vložene

pritožbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 1. odstavku 35.

člena ZNP v zvezi z 2. odstavkom 120. člena ZZK-1, ki določa, da vsak

udeleženec nosi svoje stroške postopka, če zakon ne določa drugače.