Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK sklep II Cpg 34/2006 ECLI:SI:VSKP:2006:II.CPG.34.2006 Generato dall'IA

Enforcement against a personally liable partner via writ of execution is allowed without prior demand.

Numero d'incarto VSK sklep II Cpg 34/2006
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the creditor's appeal against the first-instance judgment refusing enforcement against a partner. The creditor argued that a prior written demand on the partner was required before initiating enforcement proceedings. The court ruled that the Law on Enforcement and Security permits direct enforcement against a personally liable partner based on a writ of execution issued against the company, rendering the prior demand unnecessary.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 25. člen; 17. člen: Enforcement against a personally liable partner is permitted via writ of execution without prior demand if the creditor proves the partner's status.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement against partner personally liable partner writ of execution subsidiary liability prior demand requirement ZIZ 25. člen creditor's appeal spese di mora

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 25. člen
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) 101. člen
Zakon o gospodarskih družbah (ZGD) 2. odst. 136. člen
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 17. člen
Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 23. člen
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba upnika se zavrne in se v izpodbijanih delih p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Izvršbo proti osebno odgovornemu družbeniku ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 25. čl.. Po navedeni zakonski določbi pa lahko sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1. dolžniku naložilo, da v 8-ih dneh po vročitvi sklepa upniku poravna v predlogu navedeno terjatev; 2. dovolilo predlagano izvršbo, razen v delu, ki se nanaša na drugega dolžnika G. F. iz K.; 3. v delu, ki se nanaša na drugega dolžnika predlagano izvršbo zavrnilo; 4. stroške upnika odmerilo na 18.500,00 SIT.

Zoper ta sklep, in sicer zgolj zoper odločitev sprejeto pod točko 3 izreka, se je pritožil upnik po svojem pooblaščencu in predlagal njegovo razveljavitev. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev, da zavrne izvršbo zoper komplementarja, utemeljilo s tem, da upnik predhodno ni izkazal, da je dolžnika, kot osebno odgovornega družbenika, pisno pozval k izpolnitvi obveznosti. Ravnanje sodišča prve stopnje v tem primeru ni pravilno, saj bi moralo upnika najprej pozvati k predložitvi ustreznega dokazila, da je drugega dolžnika pisno pozval k izpolnitvi obveznosti prvega dolžnika in mu postaviti ustrezen rok za dopolnitev predloga. Šele v kolikor upnik v odrejenem roku dokazila ne bi predložil, pa bi smelo njegov predlog zavreči.

Pritožba upnika ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je v obravnavanem primeru upnik predlagal zoper dolžnika: A. d.o.o. in F. G., zoper slednjega kot komplementarja, izvršbo na podlagi verodostojne listine. Sodišče prve stopnje pa je upnikov predlog, da se dovoli izvršba tudi zoper drugodolžnika F. G. kot osebno odgovornega družbenika zavrnilo, sklicujoč se na določila 101. čl. v zvezi z 2. odst. 136. čl. ZGD, po katerih komplementar kot osebno odgovoren družbenik odgovarja za obveznosti družbe subsidiarno. Razlog za zavrnitev je po mnenju sodišča prve stopnje v tem, ker upnik ni izkazal, da je podal pisno zahtevo glavnemu dolžniku.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je odločitev sodišča prve stopnje sicer pravilna, vendar iz drugih materialnopravnih razlogov. Izvršbo proti osebno odgovornemu družbeniku ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v 25. čl.. Po navedeni zakonski določbi pa lahko sodišče na upnikov predlog dovoli izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, izdanega proti družbi z neomejeno odgovornostjo ali komanditni družbi, neposredno proti družbeniku, ki je osebno odgovoren, če upnik z izpiskom iz sodnega registra dokaže njegov status družbenika.

Ta zakonska določba pa se glede na določilo 2. odst. citiranega člena smiselno uporablja tudi v drugih primerih, ko upnik z javno ali po zakonu overjeno listino dokaže, da je dolžnik kot družbenik, ustanovitelj ali član po zakonu neposredno osebno odgovoren za obveznosti družbe ali druge pravne osebe. To pa pomeni, da je izvršba proti družbeniku, po navedenih zakonskih določbah mogoča le v primerih, kadar gre za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova (17. čl. ZIZ), ne pa tudi ko upnik vloži svoj predlog na podlagi verodostojne listine (23.

čl. ZIZ), kar je primer v obravnavani zadevi. Zato je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.