Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSC sklep Cp 166/2005 ECLI:SI:VSCE:2005:CP.166.2005 Generato dall'IA

Appeal dismissed; claimant bears burden to prove necessity of enforcement costs under ZIZ Art. 38. ZPP Art. 7.

Numero d'incarto VSC sklep Cp 166/2005
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The High Court in Celje dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of a request for further enforcement costs. The appellant argued that the lower court incorrectly applied the Enforcement Act regarding costs for obtaining a certificate of enforceability and for subsequent cost applications. The court ruled that the appellant failed to meet their burden of proof to demonstrate the necessity of these specific costs for the ongoing enforcement proceedings.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Art. 38 ZIZ; Art. 7 ZPP: The party requesting enforcement costs must prove the necessity of such costs for the specific enforcement procedure, bearing the burden of proof regarding circumstances indicating such necessity.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement costs burden of proof necessity of costs certificate of enforceability ZIZ Art. 38 ZPP Art. 7 appellant's burden accollo delle spese procedurali

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Potrebnost priglašenih stroškov mora izkazati stranka, ki povrnitev stroškov zahteva, saj je na njej trditveno breme glede obstoja okoliščin, ki kažejo na nujnost stroškov za konkretni postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v 1. točki izreka zavrnilo upnikov predlog za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov z dne 14.10.2003. V 2. točki izreka pa je ustavilo izvršbo na pokojnino dolžnice.

Odločitev sodišča prve stopnje o nadaljnjih stroških izvršilnega postopka zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožbeno izpodbija upnik in predlaga ustrezno spremembo izpodbijanega sklepa v 1. točki izreka. V pritožbi navaja, da je prvostopno sodišče napačno uporabilo 38. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ko upniku ni priznalo stroškov za vlogo z dne 2.4.2003, s katero je pridobil potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi, pri čemer sodišču ni bil dolžan pojasnjevati, zakaj to potrdilo potrebuje. Prav tako pa je upnik upravičen do povračila stroškov za vlogo z dne 8.10.2003, s katero je od sodišča, ki v roku iz 38. čl. ZIZ o stroških ni odločilo, zahteval, da odloči o nadaljnjih izvršilnih stroških.

Pritožba ni utemeljena.

Materialnopravno podlago za odločanje o izvršilnih stroških predstavlja 38. čl. ZIZ, ki v V. odst. določa, da mora dolžnik upniku na njegovo zahtevo povrniti stroške, ki so bili potrebni za izvršbo, kar pomeni, da mora sodišče presojati tudi potrebnost stroškov, povračilo katerih stranka zahteva. Potrebnost priglašenih stroškov pa mora izkazati tisti, ki povrnitev stroškov zahteva, v konkretnem primeru torej upnik, na katerem je v skladu s 7. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se smiselno uporablja v postopku izvršbe (15. čl. ZIZ), trditveno breme glede obstoja okoliščin, ki kažejo na nujnost oziroma potrebnost stroškov v izvršilnem postopku. V tej fazi izvršilnega postopka, ki je že tekel z izvršbo na pokojnino in na premičnine dolžnice, upnik potrdila o pravnomočnosti ni potreboval, prav tako pa upnik tega, da takšno potrdilo potrebuje (npr. za vložitev predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom) ni navedel niti v svojih vlogah pred sodiščem prve stopnje, niti sedaj v pritožbi, zato se sodišče druge stopnje strinja z zaključkom prvostopnega sodišča, da stroški, povračilo katerih je zahteval, za konkretno izvršbo niso bili potrebni, saj jih ni z ničemer utemeljil.

Glede na navedeno je pritožba neutemeljena, zato jo je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Pri tem ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 366. čl. ZPP in 15. čl. ZIZ).

Ker upnik s pritožbo ni uspel, sam krije svoje stroške v zvezi s pritožbo (I. odst. 154. čl. ZPP v zvezi s I. odst. 165. čl. ZPP in 15. čl.ZIZ).