Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cp 1905/2004 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1905.2004 Generato dall'IA

Inheritance court decision partially allows will-based property allocation over co-ownership default.

Numero d'incarto VSL sklep I Cp 1905/2004
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The court partially overturned the first-instance inheritance ruling regarding specific real estate properties. While the heirs argued for co-ownership and requested a guardian for parcelation, the court found the deceased's will explicitly designated sole ownership for certain parcels. Consequently, the court ordered the land registry to record exclusive title for the designated heir on those specific properties.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o dedovanju; Zakon o zemljiškem knjigovodstvu: If a testator's will explicitly allocates specific assets to individual heirs, the inheritance court must record those assets as the sole property of the designated heir unless the heirs reach an agreement to the contrary.

Parole chiave

Generato dall'IA
inheritance court will allocation sole ownership co-ownership default land registry entry heir agreement estate division collocamento in posizione provvisoria

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
141. člen Zakona o dedovanju
174. člen Zakona o dedovanju
(174. člen Zakona o dedovanju).
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbama se delno ugodi in se sklep o dedovanju v točki III. izreka

glede nepremičnin parc. št. 598/1 in 599/3, vl. št. ..., k.o. ...

spremeni tako, da se pri teh nepremičninah vknjiži lastninska pravica

na ime J. M., roj. ..., H. ..., Ljubljana. V ostalem delu se pritožbi

zavrneta in sklep o dedovanju v nespremenjenem a izpodbijanem delu

potrdi.

Vsaka stranka krije svoje pritožbene stroške.

[JEDRO]

Če je zapustnik v oporoki določil katere stvari gredo posameznim

oporočnim dedičem, je tako določilo v oporoki šteti kot razdelitev

zapuščine. Na tako določilo zapustnika v oporoki je zapuščinsko

sodišče vezano, če dediči ne sklenejo drugačnega sporazuma o

razdelitvi zapuščine. Nepremičnine, za katere je oporočitelj določil,

da jih deduje določen dedič, se v zemljiški knjigi vpišejo kot

lastnina tega dediča, ne pa kot skupno premoženje vseh oporočnih

sodedičev.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom o dedovanju je sodišče prve stopnje ugotovilo

obseg zapuščine po pokojni M. J., za dediče na podlagi oporoke

razglasilo zapustničino vnukinjo J. M. in zapustničinega vnuka

R. J. ter odredilo, da se oporočna dediča pri nepremičninah parc. št.

528/1, 599/2 in 599/3 k.o. ... vknjiži kot skupno premoženje po

nedoločenih deležih na oba oporočna dediča. Zavrnilo je predlog za

postavitev skrbnika zapuščine.

Zoper sklep o dedovanju sta vložila pritožbo oba dediča. Predlagata,

da se pri nepremičninah parc. št. 598/1 in 599/3 k.o. ... vknjiži

lastninska pravica na dedinjo J. M.. Dedinja J. M. pa še navaja, da

je zapustnica v oporoki določila, da sme J. M. deset let brezplačno

uporabljati garažo, ki jo je sicer zapustila R. J. Meni, da je tudi

to pravico vknjižiti v zemljiški knjigi. Glede parc. št. 599/2 k.o.

... je potrebno, da bi se oporoka realizirala, izvesti parcelacijo.

Parcelacijo bi moralo izvesti sodišče v zapuščinskem postopku.

Sodišče bi moralo postaviti skrbnika zapuščine, ki bi opravil

parcelacijo parc. št. 599/2 k.o. ....

Pritožbi sta delno utemeljeni.

Skupnost dedičev nastane s smrtjo zapustnika in preneha praviloma z

delitvijo zapuščine med sodediče. Z delitvijo zapuščine dobi vsak

dedič po velikosti svojega dednega deleža ustrezen predmet zapuščine

(stvari ali pravice) v svojo izključno last. S sklepom o dedovanju

sodišče samo ugotovi, v kakšnem razmerju dediči dedujejo, dediči pa

morajo dediščino še razdeliti. To lahko storijo že v zapuščinskem

postopku, s sklenitvijo dogovora o razdelitvi zapuščine, ali pa

kasneje, po določilih o razdelitvi skupne stvari. Takšnega delilnega

dogovora pa sodedičem ni potrebno skleniti, če je zapustnik že z

oporoko razdelil stvari tako, da posamezne stvari pripadajo

posameznim oporočnim dedičem. Na določilo v oporoki, s katerim je

oporočitelj določil, katere stvari pripadajo posameznim dedičem, je

zapuščinsko sodišče vezano, če sodediči ne dosežejo drugačnega

dogovora. V tem primeru je oporočitelj določil, da vse svoje

premoženje zapušča vnukinji J. K., sedaj M., razen garaže, ki je pod

stanovanjsko hišo sina S., ki jo zapušča vnuku R. (R. J.). Iz

določila oporoke torej izhaja, da je dedinja vseh nepremičnin, razen

garaže, J. M. To pa pomeni, da stvari, ki v celoti pripadajo v

izključno last dedinji J. M., ni opredeliti kot skupno lastništvo

oporočnih dedičev, ampak kot njeno izključno lastnino. Takšni sta

nepremičnini parc. št. 598/1 in 599/3, vl. št. ... k.o. ... Pritožbama

je bilo zato v tem delu ugoditi in sklep sodišča prve stopnje

spremeniti tako, da se pri teh nepremičninah vknjiži lastninska

pravica na ime oporočne dedinje J. M.

Glede parc. št. 599/2, vl. št. ... k.o. ..., pa je ugotoviti, da na tej

nepremičnini stoji garaža, ki pripada dediču R. J. in druge

nepremičnine, ki pripadajo dedinji J. M. Nepremičnino bo zato

potrebno razdeliti. Ker dediča dogovora o razdelitvi v zapuščinskem

postopku nista sklenila, je sodišče prve stopnje pravilno odredilo,

da se pri tej nepremičnini vknjiži skupna lastnina po nedoločenih

deležih na ime obeh dedičev. Zmotno je stališče pritožnice J. M., da

bi parcelacijo parc. št. 599/2 moralo opraviti zapuščinsko sodišče.

To je stvar delitve zapuščine, torej dedičev, ki bi se v okviru

zapuščinskega postopka lahko dogovorila za razdelitev, ker se nista,

bosta dogovor o razdelitvi zapuščine morala doseči izven

zapuščinskega postopka. Ob razdelitvi zapuščine pa bosta tudi morala

dogovoriti, ali J. M. gre vknjižba pravice desetletne brezplačne

uporabe garaže v zemljiški knjigi ali ne.

Skrbnika zapuščine postavi sodišče, če so dediči neznani ali če je

neznano njihovo prebivališče, kakor tudi v drugih primerih, kadar je

to potrebno, da skrbnik zapuščine zastopa dediče (141. člen Zakona o

dedovanju). Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da v tem

primeru ni razlogov za postavitev skrbnika zapuščine. Dediča sta

znana, znano je tudi njuno prebivališče. Dediča tudi ne potrebujeta

skrbnika zapuščine, da bi ju zastopal v drugih postopkih. Dogovor o

razdelitvi zapuščine pa bosta morala dediča skleniti brez

posredovanja skrbnika zapuščine. Neutemeljena je zato pritožbena

navedba dedinje J. M., v delu, s katerim izpodbija zavrnitev predloga

za postavitev skrbnika zapuščine.

V zapuščinskem postopku trpi vsaka stranka svoje stroške postopka

(174. člen Zakona o dedovanju).