Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep I Cp 1940/05 ECLI:SI:VSLJ:2005:I.CP.1940.05 Generato dall'IA

Appeal allowed; court held ZPP s. 158 applies to voluntary and forced execution satisfaction. Verdict: partially_allowed

Numero d'incarto VSL sklep I Cp 1940/05
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court vacated the first-instance judgment regarding legal costs and remanded the case for a new decision. The lower court incorrectly denied costs because the plaintiff did not explicitly state the defendant satisfied the claim voluntarily, despite the defendant having vacated premises under forced execution. The court ruled that Section 158 of the Civil Procedure Act applies equally to both voluntary and forced satisfaction, meaning the plaintiff was entitled to costs regardless of the method of performance.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Prvi odstavek 158. člena ZPP; tretji odstavek 165. člena ZPP: The provision entitling a plaintiff to legal costs when the defendant satisfies the claim applies regardless of whether the satisfaction was voluntary or achieved through forced execution.

Parole chiave

Generato dall'IA
Civil Procedure Act legal costs forced execution vacating premises remand for retrial satisfaction of claim appellate review costo dell'inquinamento

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v 2. in 3. točki izreka

razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov

postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno

odločbo.

[JEDRO]

Prvi odstavek 158. člena ZPP se ne nanaša zgolj na primere, ko tožena

stranka izpolni tožbeni zahtevek prostovoljno, temveč tudi na

situacije, ko tožena stranka izpolni tožbeni zahtevek ob priliki

prisilne izvršbe (v konkretnem primeru prisilna izvršba ni bila

začeta zoper tožene stranke).

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zaradi umika tožbe

postopek ustavilo (1. točka izreka). Zavrnilo je zahtevek tožeče

stranke za povrnitev pravdnih stroškov (2. točka izreka), tožeči

stranki pa je naložilo povrniti toženi stranki stroške v znesku

86.220,00 SIT v 15-ih dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi od

1.3.2005 dalje do plačila (3. točka izreka).

Zoper sklep se je tožeča stranka pravočasno pritožila iz

vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem

postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da pritožbeno

sodišče pritožbi ugodi, ugodi zahtevku za povračilo pravdnih

stroškov tožeče stranke ter razveljavi sklep v 3. točki in

zavrne zahtevek tožene stranke za povračilo pravdnih

stroškov. Navaja, da je pravno zmotno stališče sodišča prve

stopnje, da tožena stranka ni dolžna povrniti tožeči stranki

pravdnih stroškov, ker tožeča stranka ni navedla, da je

tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila

zahtevek. Takšno stališče je formalistično, saj je tožeča

stranka navedla, da je tožena stranka izpolnila zahtevek,

vendar v postopku prisilne izpraznitve. Nesporno je, da je

tožena stranka izpolnila zahtevek tožeče stranke. Zakon ne

razlikuje, ali ga je tožena stranka izpolnila prisilno ali

prostovoljno. V konkretnem primeru ga je izpolnila prisilno,

zato je tožeča stranka prav tako upravičena do povračila

pravdnih stroškov, saj bi v primeru, da tožeči stranki ne bi

uspelo v izvršilnem postopku izprazniti poslovne stavbe,

tožba potrebna in utemeljena, saj je bila tožena stranka v

stavbi brez pravnega naslova. Sodišče je nepopolno ugotovilo

dejansko stanje, ker ni vpogledalo v predlagane dokaze. Prav

tožene stranke, ki jim je sodišče prisodilo stroške, so se

najbolj upirale izpraznitvi ter navajale, da imajo sedaj one

pravico ostati v stavbi, ker so z A d.o.o., sklenile najemne pogodbe

za 15 let. Iz tega razloga je tožeča stranka tudi vložila tožbo, saj

v izvršilnem postopku ni bilo jasno, ali ji bo uspelo izprazniti

stavbo ali ne, glede na to, da je prvotni dolžnik sklenil najemne

pogodbe z drugimi pravnimi osebami.

Pritožba je utemeljena.

Zmotna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da tožeča stranka

v vlogi z dne 9.11.2004 kot razlog za umik tožbe ni izrecno

navedla, da tožbo umika zato, ker je tožena stranka

izpolnila zahtevek (1. odstavek 158. člena ZPP). Tožeča

stranka je namreč navedla, da so tožene stranke poslovne

prostore izpraznile ob prisilni izvršbi zoper A d.o.o., v stečaju,

saj prostovoljno poslovnih prostorov niso hotele izprazniti. S to

navedbo pa po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka navaja

razlog, da je tožbo umaknila, ker je tožena stranka tožbeni zahtevek

izpolnila v skladu z določbo prvega odstavka 158. člena ZPP, in za

ugotovitev teh dejstev predlaga vpogled v izvršilna spisa naslovnega

sodišča In .../23 in In .../69. Prvi odstavek 158. člena ZPP se

namreč ne nanaša zgolj na primere, ko tožena stranka izpolni tožbeni

zahtevek prostovoljno, temveč tudi na situacije, ko tožena stranka

izpolni tožbeni zahtevek ob priliki prisilne izvršbe (v konkretnem

primeru prisilna izvršba ni bila začeta zoper tožene stranke).

Ker je sodišče prve stopnje zmotno ocenilo, da tožeča

stranka ni zatrjevala, da je tožbo umaknila, ker je tožena

stranka tožbeni zahtevek izpolnila, zatrjevanega dejanskega

stanja ni ugotavljalo. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi

tožeče stranke ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v

izpodbijanem delu razveljavilo (2. in 3. točka izreka) in v

tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek

(3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj po oceni

predlaganih dokazov ponovno odloči o predlogih pravdnih

strank za povrnitev pravdnih stroškov.

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi tretjega

odstavka 165. člena ZPP.