Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL sklep II Cp 2944/2005 ECLI:SI:VSLJ:2005:II.CP.2944.2005 Generato dall'IA

Civil court dismisses appeal upholding criminal conviction binding in civil damages case under ZPP Art. 14.

Numero d'incarto VSL sklep II Cp 2944/2005
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Second Civil Chamber dismissed the appeal against a preliminary injunction issued in a civil damages proceeding. The defendant argued that the civil court should not be bound by the final criminal conviction and should allow him to prove his innocence. The court ruled that Article 14 of the Civil Procedure Act mandates the civil court to be bound by the final criminal judgment regarding the existence of the crime and the offender's liability. Consequently, the defendant's attempt to prove non-criminality in the civil suit was deemed inadmissible, and the injunction protecting the plaintiff's property rights was upheld.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 14 of the Civil Procedure Act; Article 270 of the Enforcement and Execution Act; Article 365 of the Civil Procedure Act; The civil court is bound by a final criminal judgment regarding the existence of a crime and the offender's liability when the civil claim is based on the same factual basis, rendering any subsequent proof of non-criminality inadmissible.

Parole chiave

Generato dall'IA
civil procedure act criminal conviction binding preliminary injunction property protection inadmissible evidence final judgment damages claim espropriazione preventiva

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 14 of the Civil Procedure Act
Article 270 of the Enforcement and Execution Act
Article 365 of the Civil Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Pritožnik trdi, da je bil neupravičeno obsojen zaradi kaznivega

dejanja storjenega zoper tožečo stranko. Tožeča stranka svoj tožbeni

zahtevek opira na pravnomočno kazensko sodbo izdano v kazenskem

postopku, kar pa pomeni, da bo sodišče prve stopnje pri odločanju o

odškodninskem zahtevku tožeče stranke celo vezano na obstoj

ugotovoljene kazenske odgovornosti toženca in pravnomočno ugotovljeno

kaznivo dejanje, kot tisto toženčevo protipravno ravnanje, ki je

tožeči stranki povzročilo škodo, glede katere zahteva odškodnino v

tem pravdnem postopku. Po določbi 14. člena ZPP je namreč sodišče

vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku

gelede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti storilca,

če temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi

katerega je že bilo odločeno v kazenskem postopku. Toženec zato

neutemeljeno in brez kakšnih upoštevnih pravnih učinkov za to pravdo

trdi, da kaznivega dejanja ni storil in da bo to dokazal v tem

pravdnem postopku. Glede na navedeno zakonsko določbo bo kakršnokoli

dokazovanje, da kaznivega dejanja ni storil, nedopustno.

[OBRAZLOŽITEV]

S sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu za izdajo začasne

odredbe in tožencu prepovedalo odtujitev in obremenitev nepremičnin,

vpisanih v vl.štev. 541 k.o. Š. s parc. štev. 721 - travnik, 297 m2

ter parc. štev. 129.S. stavbišče, 245 m2, z vknjižbo te prepovedi v

zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v S.. Začasna odredba velja za čas

trajanja in še 30 dni po pravnomočnosti pravdne zadeve pod P 83/2005

Okrožnega sodišča v K..

Zoper navedeni sklep se pritožuje toženec. Poudarja, da

kaznivega dejanja, za katerega je bil obsojen, ni storil.

Gre za laži in načrtovane izjave tožnice in policistke.

Prosi sodišče, da počaka z odločitvami in nadaljnjimi

izterjavami, dokler ne bo odslužil kazni. Dokazal bo, da je

bilo sodišče zavedeno z lažnimi izjavami in informacijami.

Slovenije ne bo zapustil. Neupravičeno se mu odzema njegove

pravice in premoženje. Tožnica se je obnašalo vandalsko, je

v sodnih psotopkih, zbežala je iz prevzgojnega doma. Sam je

zanjo skrbel in izkazal tudi razumevanje za njene psihične

travme in bolezni. Je invalid in mora tudi odplačevati

kredit pri Ljubljanski banki.

Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo. Predlaga zavrnitev

pritožbe s stroškovno posledico.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnik trdi, da je bil neupravičeno obsojen zaradi

kaznivega dejanja storjenega zoper tožečo stranko. Tožeča

stranka svoj tožbeni zahtevek opira na pravnomočno kazensko

sodbo izdano v kazenskem postopku, kar pa pomeni, da bo

sodišče prve stopnje pri odločanju o odškodninskem zahtevku

tožeče stranke celo vezano na obstoj ugotovoljene kazenske

odgovornosti toženca in pravnomočno ugotovljeno kaznivo

dejanje, kot tisto toženčevo protipravno ravnanje, ki je

tožeči stranki povzročilo škodo, glede katere zahteva

odškodnino v tem pravdnem postopku. Po določbi 14. člena ZPP

je namreč sodišče vezano na pravnomočno obsodilno sodbo,

izdano v kazenskem postopku gelede obstoja kaznivega dejanja

in kazenske odgovornosti storilca, če temelji tožbeni

zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je

že bilo odločeno v kazenskem postopku. Toženec zato

neutemeljeno in brez kakšnih upoštevnih pravnih učinkov za

to pravdo trdi, da kaznivega dejanja ni storil in da bo to

dokazal v tem pravdnem postopku. Glede na navedeno zakonsko

določbo bo kakršnokoli dokazovanje, da kaznivega dejanja ni

storil, nedopustno. Tudi ob povedanem je povsem jasno, da je

verjetnost tožničinega zahtevka izkazana, kot pravilno

ugotavlja tudi sodišče prve stopnje, ko nadalje tudi

pravilno na stopnji verjetnosti zaključuje, da je tožnica

zaradi toženčevega ravnanja utrpela nepremoženjsko škodo.

Toženec tudi v pritožbi ponavlja, da Republike Slovenije ne

bo zapustil, kar pomeni, da tudi ne izkazuje namena, da bi

nepremičnino, katere odtujitev oziroma obremenitev se mu

začasno prepoveduje, prodal oziroma odtujil. To pa pomeni

obenem tudi, da z izdano prepovedjo ne bo utrpel nobene

škode, kot je utemeljeno ugotovilo sodišče prve stopnje.

Ob povedanem je torej sodišče prve stopnje pravilno

ugotovilo zahtevane zakonske pogoje za izdajo začasne

odredbe v smislu določbe 270. člena ZIZ. Z izpodbijanim

sklepom torej ni nedopustno poseženo v njegovo premoženje,

kot zmotno meni pritožnik, pri čemer pritožbeno sodišče

glede na pritožbene trditve še pojasnjuje, da v že obstoječa

bremena izpodbijani sklep ne posega in tako tudi ne

predstavlja ovire za izvedbo morebitne že začete izvršbe na

predmetne nepremičnine.

Pritožbeno sodišče je ob povedanem moralo pritožbo zavrniti

in potrditi izpodbijani sklep (2. točka 1. odstavka 365.

člena ZPP v zvezi s 353. členom in 366. členom ZPP).