Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSC sklep Cp 1806/2004 ECLI:SI:VSCE:2005:CP.1806.2004 Generato dall'IA

Court allows appeal against enforcement order, ruling monetary fines are the only means to compel specific acts.

Numero d'incarto VSC sklep Cp 1806/2004
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court granted the creditor's appeal, vacating the first-instance judgment that dismissed the enforcement order. The creditor argued that the debtor's obstruction of access to their property could only be resolved by the debtor themselves, not by a third party. The court held that since the obligation to cease obstructive acts can only be performed by the debtor, the law mandates enforcement through a monetary penalty rather than a third-party performance order.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 226. člen; 227. člen: When an enforcement title obliges a debtor to refrain from an act that only they can perform, enforcement must be effected by imposing a monetary fine rather than ordering a third party to perform the act.

Parole chiave

Generato dall'IA
enforcement of specific acts monetary penalty enforcement debtor's personal obligation enforcement order vacatur Zakon o izvršbi in zavarovanju dazi doganali non pagati autorizzazione all’esecuzione disobbedienza alla decisione dell'autorità

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
17. poglavje Zakona o izvršbi in zavarovanju
226. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
227. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
3. točka 365. člen Zakona o pravdnem postopku
15. člen Zakona o izvršbi in zavarovanju
III. odstavek 165. člen Zakona o pravdnem postopku
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Odločitev o pritožbenih stroških upnika se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Kadar izvršilni naslov dolžniku nalaga opustitev kakšnega ravnanja, se dolžnika k njegovi izvršitvi prisili z izrekom denarne kazni.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo dolžnikovemu ugovoru in sklep o izvršbi opr. št. In 2004/00149 z dne 16.08.2004 ter opravljena dejanja razveljavilo, postopek pa ustavilo. Upniku je naložilo, da dolžniku povrne stroške postopka v znesku 14.400,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 25.10.2004 dalje do plačila.

Proti takšnemu sklepu se je pritožil upnik. V pritožbi je navedel, da je odločitev sodišča nepravilna in da z ničemer ni utemeljena. Resda ne gre oporekati stališču, da je prisiljevanje dolžnika z denarno kaznijo namenjeno temu, da dolžnik opravi dejanje, ki ga lahko opravi le on sam, vendar pa je prvostopno sodišče pri tem prezrlo, da dolžnik ovira oziroma nagaja upniku, da ta nima dostopa oziroma prevoza do svoje zidanice in vinograda. To oviranje pa je vezano izključno na osebo dolžnika, zato lahko le on sam to oviranje opusti in tako ne gre za nikakršno nadomestno dejanje, ki bi ga po pooblastitvi lahko namesto dolžnika opravil kdo tretji. Zaradi navedenega je upnik predlagal, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in izpodbijani sklep ustrezno spremeni.

Pritožba je utemeljena.

Stališče prvostopnega sodišča, da izvršilni naslov v delu, v katerem dolžniku prepoveduje, da bi upnika v prihodnje oviral ali mu onemogočal izvrševanje služnostne pravice voženj preko severovzhodnega dela parc. št. ... k.o. Z., ne predstavlja primerne podlage za izvršbo, kakršno predlaga upnik, je pravno zmotno.

Prepovedni del sklepa o motenju posesti opr. št. P 455/98 z dne 20.04.1999 dolžniku nalaga opustitev ugotovljenih posestmotitvenih dejanj, naložena opustitev pa je takšne narave, da jo lahko opravi le dolžnik. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvršbo obveznosti kaj storiti, dopustiti ali opustiti ureja v 17. poglavju, pri čemer loči izvršbo dejanja, ki ga namesto dolžnika lahko opravi tudi kdo drug, od izvršbe dejanja, ki ga lahko opravi le dolžnik. Za izvršbo slednjega v 226. členu predvideva, da sodišče s sklepom o izvršbi dolžniku določi primeren rok za izpolnitev obveznosti, hkrati pa izreče tudi denarno kazen za primer, če dolžnik v tem roku svoje obveznosti ne bi izpolnil. Navedeno določilo se na podlagi 227. člena ZIZ uporablja tudi v primeru, kadar dolžnik ravna v nasprotju s tem, da mora nekaj dopustiti ali opustiti, to pa je tista materialnopravna podlaga, ki bi jo sodišče prve stopnje moralo upoštevati pri odločanju o dolžnikovem ugovoru. Glede na to določilo namreč ni mogoče slediti stališču, da se prepovedni del posestmotitvenega sklepa ne more izvršiti z izrekom denarne kazni, saj se opustitveno dejanje po zakonu izvršuje ravno s predlaganim izvršilnim sredstvom, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ko je zaključilo, da je podan ugovorni razlog po 2. točki I. odstavka 55. člena ZIZ. S tem je zmotno uporabilo materialno pravo, v posledici te kršitve pa je ostalo nepopolno ugotovljeno tudi dejansko stanje v zvezi z utemeljenostjo dolžnikovega ugovora. Sodišče druge stopnje je zato upnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep pa v celoti razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da ponovno odloči o dolžnikovem ugovoru zoper dovoljeno izvršbo (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ).

Kadar sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek, odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom pridrži za končno odločbo (III. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).