Enforcement court rejects debtor's objection when creditor fails to prove sole entitlement to joint debt.
Sintesi Legislator
Generato dall'IAThe enforcement court partially rejected the debtor's objection regarding the enforcement of a joint debt, confirming the creditor's right to the full amount. The creditor, a sole proprietor, claimed sole entitlement to the entire debt despite two names appearing in the enforcement title, arguing no legal transfer occurred. The court ruled that without proof of joint liability or a specific transfer, the creditor is only entitled to half the debt by default, while the other half remains unchallenged.
Regesto Legislator
Generato dall'IAZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) 12. točka 1. odstavek 55.; Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) 3. odstavek 412.: When two creditors are named in an enforcement title but only one claims the full debt, the creditor must prove sole entitlement; otherwise, the law presumes equal shares, limiting the claim to half unless joint liability is established.
Parole chiave
Generato dall'IADisposizioni normative citate
Generato dall'IADecisioni correlate
Generato dall'IATesto completo
Ugovor glede zneska 96.648,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 1.2.1994 dalje do plačila, glede stroškov pravdnega postopka v znesku 7.062,50 SIT, stroškov mandatnega postopka v znesku 3.925,00 SIT in glede izvršilnih stroškov v znesku 28.640,00 SIT, se zavrne in se sklep o izvršbi v tem delu potrdi.
[JEDRO]
Upniška solidarnost se ne domneva, zato mora eden od dveh upnikov iz izvršilnega naslova, ki izterjuje celotno terjatev, dokazati, da mu pripada celotna terjatev, sicer se domneva, da je upravičen terjati le polovico.
[OBRAZLOŽITEV]
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo zaradi izterjave 193.299,60 SIT s pripadki. Dolžnik je zoper sklep pravočasno ugovarjal in navedel, da sta v sodbi navedeni dve tožeči stranki, T. K. in M.. Upnica ni izkazala, da je terjatev prešla nanjo, zato upnik ugovarja razlog iz 12. točke 1. odst. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Upnica je na ugovor odgovorila in navedla, da sta bila v izvršilnem naslovu dva upnika - obrtnika iz skupne obratovalnice, ki pa sta pozneje svojo dejavnost preoblikovala tako, da ima zdaj status samostojne podjetnice le K.
T.. Sodišče prve stopnje je ugovoru deloma ugodilo in s sklepom z dne 15.7.2002, ki je postal pravnomočen dne 4.9.2002, izpodbijani sklep o izvršbi deloma razveljavilo ter izvršbo ustavilo glede zneska glavnice 96.648,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 1.2.1994 dalje do plačila, glede stroškov pravdnega postopka v znesku 7.062,50 SIT in stroškov mandatnega postopka v znesku 3.925,00 SIT. Glede preostalega dela terjatve (96.648,80 SIT s pripadki) pa je ugotovilo, da je dolžnikov ugovor neutemeljen glede na določbe 2. odst. 53.
čl. ZIZ in ga po 3. odst. 58. čl. ZIZ poslalo sodišču druge stopnje, da o njem odloči kot o pritožbi. Ugovor glede zneska 96.648,80 SIT s pripadki ni utemeljen. Drugi odstavek 53. čl. ZIZ nalaga dolžniku, da svoj ugovor obrazloži, to je, da navede pravno pomembna dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predloži tudi dokaze za tako zatrjevana dejstva, sicer se njegov ugovor šteje za neutemljen. Dolžnik mora navesti in dokazovati tista dejstva, ki preprečujejo izvršbo v smislu 1. odst. 55. čl. ZIZ. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je o dolžnikovem ugovoru iz 12. točke 1. odst. 55.
čl. ZIZ (da sta po izvršilnem naslovu upnika dva, medtem ko v izvršbi terjatev izterjuje le ena od njiju) delno že odločilo sodišče prve stopnje s sklepom z dne 15.7.2002, zato sodišče druge stopnje odloča le še o preostanku terjatve (glavnica 96.648,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 1.2.1994 dalje do plačila, stroški pravdnega postopka v znesku 7.062,50 SIT, stroški mandatnega postopka v znesku 3.925,00 SIT in izvršilni stroški v znesku 28.640,00 SIT). Iz izvršilnega naslova (sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr.
št. I Pg 1064/94 z dne 20.11.1996, pravnomočna dne 7.1.1997) je razvidno, da sta upnika po izvršilnem naslovu dva: K. T. in M. T., medtem ko v tem postopku celotno terjatev iz izvršilnega naslova izterjuje K. T.. Iz izvršilnega naslova ne izhaja, da bi bila K. in M. T. solidarna upnika, niti tega upnica K. T. ni dokazala v tem postopku, zato je potrebno uporabiti domnevo o enakosti deležev iz 3. odst. 412. čl. takrat veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Sodišče druge stopnje ne dvomi, da je upnica v tem postopku, K. T. s.p., tudi upnica iz izvršilnega naslova, zato glede sedaj obravnavane polovice terjatve iz izvršilnega naslova (96.648,80 SIT s pripadki) prehoda terjatve sploh ni bilo, ker je upnica ves čas ena in ista fizična oseba.
P. "s.p." in oznaka dejavnosti samostojne podjetnice nista odločilna za razpoznavo upnice, ker je samostojna podjetnica fizična oseba (7. odst. 1. čl. Zakona o gospodarskih družbah). Glede polovice terjatve je že odločilo sodišče prve stopnje. Ker glede druge polovice terjatve, ki jo je glede na domnevo iz 3. odst. 412. čl. ZOR upnica upravičena terjati in o kateri odloča sodišče druge stopnje s tem sklepom, dolžnik v ugovoru ni navedel nobenih drugih razlogov, ki bi preprečevali izvršbo v smislu 55. čl. ZIZ, je ugovor glede tega dela terjatve neutemeljen glede na določila 2. odst. 53.
čl. ZIZ. Ker sodišče druge stopnje tudi v okviru preizkusa izpodbijanega dela sklepa po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ) ni ugotovilo kršitev, je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ dolžnikov ugovor glede dela terjatve, o katerem je odločalo, zavrnilo kot neutemeljen in v tem delu potrdilo izpodbijani sklep o izvršbi, kot izhaja iz izreka tega sklepa.