Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba G 16/2003 ECLI:SI:VSRS:2005:G.16.2003 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal when plaintiff ignores prior administrative order review and sues only the fee assessment.

Numero d'incarto Sodba G 16/2003
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the plaintiff's lawsuit challenging a fee assessment issued after an administrative order was corrected. The plaintiff argued the original order to publish unrevised financial statements was unnecessary and misleading, but failed to file a timely objection to the initial order under the Securities Market Act. Consequently, the court ruled that the administrative decision became final and binding, rendering the subsequent fee assessment a lawful consequence that could no longer be challenged indirectly.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

325. člen ZTVP-1; 59. člen ZUS: If a party fails to challenge a prior administrative decision within the statutory period for judicial protection, that decision becomes final and binding; any subsequent administrative acts resulting from that decision cannot be challenged indirectly in a separate lawsuit.

Parole chiave

Generato dall'IA
administrative order review finality of administrative decisions indirect challenge prohibition Securities Market Act judicial protection procedure fee assessment legality procedural exhaustion riapertura della pratica

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
325. člen ZTVP-1
Za to je sicer imela na voljo tožbo v postopku sodnega varstva (325. člen ZTVP-1).
1. odstavek 59. člena ZUS
Ker se je izkazalo, da s tožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče tožbo zavrnilo (1. odstavek 59. člena ZUS).
prva alineja tarifne številke 7 Tarife o taksah in nadomestilih
3. odstavka 4. člena Tarife
48/00, 82/01) in določbo 3. odstavka 4. člena Tarife.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Tožeča stranka ni izpobijala odločbe o odpravi kršitev. Za to je sicer imela na voljo tožbo v postopku sodnega varstva (325. člen ZTVP-1). Ker te možnosti ni izkoristila, je postala odločba dokončna in pravnomočna. Njene nezakonitosti pa ni mogoče več uveljavljati, tudi ne posredno, tako kot to poskuša tožeča stranka v zvezi z izpodbijanim sklepom. Ta je le posledica izdane odredbe.

[OBRAZLOŽITEV]

Tožena stranka je dne 9.6.2003 izdala odredbo, s katero je naložila tožeči stranki, da odpravi kršitev določb prvega in drugega odstavka 66. člena Zakona o trgu vrednostnih papirjev (objaviti bi morala obvestilo o nerevidiranih računovodskih izkazih za leto 2002). Po odpravi kršitev (tožeča stranka je v postavljenem roku objavila revidirane računovodske izkaze za leto 2002) pa je dne 8.7.2003 izdala odločbo, s katero je ugotovila, da jih je tožeča stranka odpravila. Dne 6.8.2003 je izdala še sklep, s katerim je tožeči stranki naložila, da plača takso za izdajo odredbe o odpravi kršitev v višini 500.000,00 SIT.

Sklep izpodbija tožeča stranka s tožbo.

V odgovoru na tožbo tožena stranka predlaga njeno zavrnitev.

Tožba ni utemeljena.

Tožeča stranka obširno pojasnjuje, zakaj po njenem mnenju odredba o odpravi kršitev ni bila potrebna. Predvsem zagovarja stališče, da bi bila objava nerevidiranih računovodskih izkazov za imetnike njenih obveznic zavajajoča, ker za razliko od revidiranih izkazov ne vsebuje vseh potrebnih pojasnil. V zvezi s tem omenja predvsem posebnost knjiženja izročenih obveznic.

Tožeča stranka ni izpobijala odločbe o odpravi kršitev. Za to je sicer imela na voljo tožbo v postopku sodnega varstva (325. člen ZTVP-1). Ker te možnosti ni izkoristila, je postala odločba dokončna in pravnomočna. Njene nezakonitosti pa ni mogoče več uveljavljati, tudi ne posredno, tako kot to poskuša tožeča stranka v zvezi z izpodbijanim sklepom. Ta je le posledica izdane odredbe. Izdan je bil v skladu z določbo prve alineje tarifne številke 7 Tarife o taksah in nadomestilih (Uradni list RS, št. 48/00, 82/01) in določbo 3. odstavka 4. člena Tarife.

Ker se je izkazalo, da s tožbo uveljavljani razlogi niso podani, prav tako ne tisti, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče tožbo zavrnilo (1. odstavek 59. člena ZUS).