Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep VIII Ips 64/2004 ECLI:SI:VSRS:2004:VIII.IPS.64.2004 Generato dall'IA

Supreme Court allows pension appeal, ruling termination before law enactment does not bar rights if exposure occurred before ban.

Numero d'incarto Sklep VIII Ips 64/2004
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia granted the revision, vacating lower court decisions that denied a pension based on the employee's employment ending before the asbestos law's enactment. The plaintiff argued that the law's protection applied to all exposed workers regardless of when employment ceased, while lower courts incorrectly focused solely on the pre-enactment termination date. The court held that the statutory conditions regarding exposure density and other criteria superseded the timing of employment termination, necessitating a new trial to verify all legal requirements.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno; The termination of employment prior to the enactment of the law does not preclude a claim for a pension under favorable conditions if the worker was exposed to asbestos before the prohibition date, provided other statutory conditions are met.

Parole chiave

Generato dall'IA
asbestos exposure pension under favorable conditions retroactive social security misapplication of material law employment termination timing revision procedure occupational disease pension trasferimento dei rapporti di lavoro

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI)
Zakon o pravdnem postopku (ZPP)
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

[JEDRO]

Z zakonom je torej zagotovljena socialna varnost delavcem iz 7. člena pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej in naslednji normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji ter način prenehanja delovnega razmerja in nezmožnost zaposlitve iz 8. člena). Ti zakonski pogoji so torej pravna dejstva, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice. Pri tem je odločilno dejstvo gostote dela pri proizvodnji azbestnih izdelkov oziroma v podjetjih, kjer se je uporabljal azbest, moralo nastati do 21.12.1996, ker je bil z 20.12.1996 datum, s katerim je prišlo do prepovedi (z izjemo drugega odstavka 2. člena). Zato presoja obeh sodišč, da tožnik ni upravičen do uveljavljanja pravice iz razloga, ker mu je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo ZPPPAI, ni pravno pravilna. Zakonodajalec je s sprejemom tega zakona zagotovil socialno varnost in potrebna sredstva vsem delavcem, ki so bili kadarkoli izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, seveda ob upoštevanju določene gostote zaposlitve in ostalih zahtevanih pogojev.

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba Komisije za uveljavljanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji št. 191/06/97-5,4/8 z dne 9.7.1998, s katero tožniku ni bila priznana pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI - Uradni list RS, št. 56/96, 35/98 in 86/2000). Sodišče je ugotovilo, da tožnik ne izpolnjuje pogoja določenega v 8. členu ZPPPAI, ker mu je delovno razmerje v D.

prenehalo že 31.3.1988, torej pred uveljavitvijo tega zakona.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi revizijskega razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajal je, da zakon v prvem členu govori o delavcih, ki so bili izpostavljeni škodljivim vplivom azbesta in zato dejstvo, da mu je prenehalo delovno razmerje pred uveljavitvijo ZPPPAI, ne more predstavljati pravno odločilnega razloga za zavrnitev tožbenega zahtevka. Zato je predlagal, da se reviziji ugodi in izpodbijana sodba razveljavi in zadeva vrne sodišču prve ali druge stopnje v novo sojenje.

Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, ki se z revizijo izpodbija in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

Revizijsko sodišče je ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava.

Z ZPPPAI je zagotovljena socialna varnost delavcev ter zdravstvena in socialna varnost prebivalcev, ki so bili pri svojem delu izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu. Zakon je sprva vseboval določilo, da se z njim zagotavlja socialna varnost delavcev, ki so bili do ukinitve proizvodnje izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, kasneje z novelo v letu 1998, pa je bilo črtano besedilo "do ukinitve proizvodnje".

V 7. členu ZPPPAI je določeno, da imajo pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, ki jo uvaja 6. člen tega zakona, delavke in delavci, če do 31.12.2003 dosežejo določeno starost in določeno delovno dobo, pri čemer so do 21.12.1996 najmanj 10 let delali neposredno pri proizvodnji azbestnih izdelkov ali v servisnih službah neposredno v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov ali najmanj 20 let delali v podjetjih, ki so v proizvodnih procesih uporabljale azbest. Pravico do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji lahko uveljavijo tudi tisti, ki zbolijo za poklicno boleznijo zaradi izpostavljenosti azbestnemu prahu na delovnem mestu in dosežejo pokojninsko dobo najmanj 23 let moški in 20 let ženske.

Z zakonom je torej zagotovljena socialna varnost delavcem iz 7. člena pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji, če izpolnjujejo v tej in naslednji normi predpisane pogoje (starost, pokojninska doba, gostota dela pri azbestni proizvodnji ter način prenehanja delovnega razmerja in nezmožnost zaposlitve iz 8. člena). Ti zakonski pogoji so torej pravna dejstva, ki omogočajo uveljavljanje določene pravice. Pri tem je odločilno dejstvo gostote dela pri proizvodnji azbestnih izdelkov oziroma v podjetjih, kjer se je uporabljal azbest, moralo nastati do 21.12.1996, ker je bil z 20.12.1996 datum, s katerim je prišlo do prepovedi (z izjemo drugega odstavka 2. člena). Zato presoja obeh sodišč, da tožnik ni upravičen do uveljavljanja pravice iz razloga, ker mu je delovno razmerje prenehalo pred uveljavitvijo ZPPPAI, ni pravno pravilna. Zakonodajalec je s sprejemom tega zakona zagotovil socialno varnost in potrebna sredstva vsem delavcem, ki so bili kadarkoli izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, seveda ob upoštevanju določene gostote zaposlitve in ostalih zahtevanih pogojev.

V času odločanja tožene stranke (9.7.1998) o uveljavljeni pravici tožnika do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji je novela ZPPPAI že veljala in zakon ni več vseboval določbe "do ukinitve proizvodnje", zato je presoja vladne komisije kot tudi presoja obeh sodišč iz tega razloga materialnopravno zmotna.

Ker sta sodišči prve in druge stopnje zmotno uporabili že prvo določbo 8. člena ZPPPAI in nista izvajali nobenih dokazov glede drugih zahtevanih pogojev za možnost priznanja uveljavljane pravice (na primer razlogi in način prenehanja delovnega razmerja oziroma nezmožnost zagotovitve druge zaposlitve), je zaradi zmotne uporabe materialnega prava prišlo do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato je revizijsko sodišče na podlagi določbe drugega odstavka 380. člena ZPP ugodilo reviziji in razveljavilo sodbi sodišč druge in prve stopnje ter zadevo vrnilo v novo sojenje prvostopenjskemu sodišču.