Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep Dsp 1/2009 ECLI:SI:VSRS:2009:DSP.1.2009 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal and admissibility request for review in labor dispute due to transitional law rules.

Numero d'incarto Sklep Dsp 1/2009
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court dismissed the appellant's appeal against the second-instance court's refusal to allow a review and rejected their request for admissibility. The appellant argued that circumstances warranted a review under the new Civil Procedure Act, but the court noted that transitional provisions kept the old Labor Dispute Act in force for this case. Consequently, the court ruled that the review must be decided ex officio under the old law, making a party-initiated admissibility request procedurally impossible.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

32. člen ZDSS-1; 366. člen ZPP: In cases governed by transitional provisions where the Labor Dispute Act remains applicable, the court of second instance decides on the admissibility of review ex officio, rendering a party's request for admissibility inadmissible.

Parole chiave

Generato dall'IA
transitional provisions labor dispute review admissibility request ex officio decision procedural impossibility reati contro le pubbliche comunicazioni responsabilità del vettore infrazione alle norme della circolazione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
U-I-55/2004
členom ZDSS-1 in ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča U-I-55/2004 z dne 6.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijani sklep.

Predlog za dopustitev revizije se zavrže.

Tožeča stranka sama krije svoje stroške za odgovor na pritožbo.

[JEDRO]

Ker predloga za dopustitev revizije po ZPP-D v tej zadevi še ni mogoče vložiti, o dopustitvi reviziji po 32. členu ZDSS-1 pa odloča sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ne na predlog strank, je tak predlog Vrhovno sodišče kot nedopusten zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke - delodajalca - za plačilo odškodnine za škodo, ki jo je tožena stranka kot njen delavec povzročila pri svojem delu voznika avtobusa.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke in tožbenemu zahtevku ugodilo tako, da je toženi stranki naložilo plačilo odškodnine v znesku 3.893,22 EUR. S sklepom pa je odločilo tudi, da se revizija ne dopusti.

3. Tožena stranka je z vlogo 18. 12. 2008 vložila pritožbo zoper sklep o nedopustitvi revizije in na podlagi 376.a člena ZPP tudi predlog za "dopustnost" revizije. Opisuje okoliščine v katerih je prišlo do škodnega dogodka ter povzema dejanske ugotovitve in utemeljuje svoje nestrinjanje z odločitvijo sodišča. V zvezi z dopustitvijo revizije navaja le, da gre za okoliščine, ki kažejo na pogoje za dopustitev revizije v skladu s 367.a členom ZPP, predvsem po drugi alineji prvega odstavka tega člena.

4. Pritožba je bila na podlagi 366. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZDSS-1 in ob upoštevanju odločbe Ustavnega sodišča U-I-55/2004 z dne 6. 4. 2006, vročena tožeči stranki, ki je nanjo odgovorila in predlaga, da jo Vrhovno sodišče kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da je tožena stranka spregledala določbo 130. člena ZPP, pravno upoštevnih okoliščin za dopustnost revizije pa ni zatrjevala, še manj dokazala.

5. Pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije ni utemeljena, predlog za dopustitev revizije pa ni dovoljen.

6. Prvostopna sodba je bila izdana 5. 12. 2007, sodba sodišča druge stopnje pa 12. 11. 2008. Dne 1. 10. 2008 je pričel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah ZPP (Uradni list RS, št. 45/2002008 - ZPP-D), ki je tudi v pravdnem postopku uzakonil dopuščeno revizijo. Sočasno so prenehale veljati tudi določbe ZDSS-1, ki so v delovnih sporih urejale dopuščeno revizijo (32. člen ZDSS-1). Vendar ima ZPP-D tudi prehodne določbe, po katerih se v primerih, ko je bila pred njegovo uveljavitvijo izdana odločba, s katero se je postopek pred sodiščem prve stopnje končal, postopek nadaljuje po dosedanjih (prejšnjih) predpisih. To pomeni, da za dopuščeno revizijo veljajo (še) določbe 32. člena ZDSS-1 in ne (še) določbe ZPP-D o dopuščeni reviziji. To je v sklepu sodišča druge stopnje tudi jasno obrazloženo.

7. Ker predloga za dopustitev revizije po ZPP-D v tej zadevi še ni mogoče vložiti, o dopustitvi reviziji po 32. členu ZDSS-1 pa odloča sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti in ne na predlog strank, je tak predlog Vrhovno sodišče kot nedopusten zavrglo.

8. Po določbi tretjega odstavka 32. člena ZDSS-1 se zoper sklep o nedopustitvi revizije stranka lahko pritoži iz razloga po drugi alineji prvega odstavka 32. člena ZDSS-1: če odločba sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišč druge stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

9. Tožena stranka navedenega pritožbenega razloga ne uveljavlja. Formalno zmotno in tudi vsebinsko neutemeljeno se sklicuje na razlog iz 367. a člena ZPP-D, ki ga, kot že navedeno, v tej zadevi ni mogoče uporabiti. Zoper sklep o nedopustitvi revizije pritožbe ni mogoče vložiti zato, ker naj bi šlo za pomembno pravno vprašanje. Odstop od sodne prakse Vrhovnega sodišča ali neenotnost v sodni praksi sodišč druge stopnje o pravnem vprašanju, ki je bistveno za odločitev, pa bi moral pritožnik uveljavljati in utemeljiti tudi s predložitvijo morebitnih drugačnih sodnih odločb. Česa takega pa pritožnik ne stori.

10. Ker pritožba zoper sklep o nedopustitvi revizije ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (365. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 32. člena ZDSS-1).

11. Ker navedbe v odgovoru na pritožbo niso prispevale ničesar bistvenega k odločitvi, je Vrhovno sodišče odločilo, da krije tožeča stranka sama svoje stroške za to vlogo (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).