Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep VIII Ips 6/94 ECLI:SI:VSRS:1995:VIII.IPS.6.94 Generato dall'IA

Appeal dismissed because final judgment preceded new Labor Law, making review inadmissible under specific exceptions.

Numero d'incarto Sklep VIII Ips 6/94
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court rejected the appellant's review request, ruling that the second-instance judgment became final before the new Labor and Social Courts Act took effect. The appellant sought compensation for a second injury, arguing the new law allowed a late review, but the court found the dispute did not fall under the specific exceptions listed in the new statute. Consequently, the review was declared inadmissible, and the final judgment remained in force.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku; Zakon o delovnih in socialnih sodiščih: Review is generally inadmissible against judgments becoming final before the new Labor and Social Courts Act, except for specific enumerated subjects like termination of employment or reassignment.

Parole chiave

Generato dall'IA
review inadmissibility Labor and Social Courts Act finality of judgment compensation claim procedural timeline danno alla salute preesistente motivi di revisione rivalutazione medica

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Odločba sodišča druge stopnje je postala pravnomočna dne 30.3.1994, ko je bila vročena stranki (2. odst. 334. člena ZPP), torej pred začetkom veljavnosti ZDSS, kar pomeni, da bi bila revizija dovoljena le, če bi bil predmet spora kateri od v 1. odst. 73. člena izčrpno naštetih spornih predmetov. Ker tožnik uveljavlja odškodnino, torej ne prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja oziroma razporeditve, njegova revizija ne more biti dovoljena (392. člen ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožnikovemu zahtevku in odločilo, da mu mora prva tožena stranka plačati iz naslova odškodnine 1.512.500,00 SIT z obrestmi in povrniti stroške postopka. Zoper prvo toženo stranko je v presežku, zoper drugo toženo stranko pa v celoti, zahtevek zavrnilo. Na pritožbo tožnika in prve tožene stranke, je sodišče druge stopnje izpodbijano odločbo spremenilo tako, da je zahtevek zoper prvo toženo stranko zavrnilo, v ostalem pa je obe pritožbi zavrnilo kot neutemeljeni. Drugostopna odločba je bila tožniku in posebej njegovemu odvetniku vročena dne 30.3.1994. Tožeča stranka je zoper odločbo sodišča druge stopnje vložila revizijo zaradi bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano odločbo tako, da vzdrži v veljavi prvostopno odločbo. V reviziji je tožnik navajal, da je drugostopno odločbo prejel 30.3.1994 in da po prejemu te odločbe ni vložil revizije, da pa jo je dopustno vložiti po novem zakonu in da rok za revizijo začne teči z njegovo uveljavitvijo. Tožnik je tudi grajal dokazne zaključke sodišča druge stopnje in ugotovitev, da vzročna zveza ni podana. Mnenje izvedenca medicinske stroke ni bilo upoštevano. Poravnava, ki je bila sklenjena po prvi poškodbi, ne zajema odškodnine za drugo škodo.

Revizija je bila vročena Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 27/90, ZPP, ki se na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS. št. 1/91-I, 45/1/94, smiselno uporablja kot republiški predpis).

Revizija ni dovoljena.

Po prej veljavnih predpisih, ki so urejali postopek pred samoupravnimi sodišči (Zakon o sodiščih združenega dela, Uradni list SFRJ, št. 38/84 v zvezi z zakonom iz leta 1974, Uradni list SFRJ, št. 24/74 in zakon o sodiščih združenega dela, Uradni list SRS, št. 38/74, 7/86), revizija ni bila dovoljena. To izredno pravno sredstvo pa ureja zakon o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS, št. 19/94, ZDSS), ki je začel veljati 13. maja 1994 (77. člen). Iz določb zakona, ki urejajo revizijo (21., 25., 37., 1. odstavek 60. člena, 72. in 73. člen), predvsem iz 1. odstavka 72. in 1. odstavka 73. člena izhaja, da v tem sporu revizija ni dovoljena. V načelu zoper odločbe, ki so postale pravnomočne pred začetkom veljavnosti ZDSS, revizija ni dovoljena, razen v primerih, ko ZDSS to izredno pravno sredstvo izrečno dovoljuje (1. odstavek 72. člena ZDSS). Odločba sodišča druge stopnje je postala pravnomočna 30.3.1994, ko je bila vročena stranki (2. odstavek 334. člena ZPP), torej pred začetkom veljavnosti ZDSS, kar pomeni, da bi bila revizija dovoljena le, če bi bil predmet spora kateri od v 1. odstavku 73. člena izčrpno naštetih spornih predmetov. Ker tožnik uveljavlja odškodnino, torej ne prenehanja ali sklenitve delovnega razmerja oziroma razporeditve na drugo delovno mesto, njegova revizija glede na navedeno določbo ZDSS ne more biti dovoljena.

Revizijsko sodišče ne soglaša s stališčem v reviziji, da je rok za vložitev revizij, v katerih so izpodbijane odločbe, ki so postale pravnomočne pred začetkom veljavnosti ZDSS, začel teči z začetkom veljavnosti tega zakona. To velja le za primere, ki so izčrpno navedeni v 1. odstavku 73. člena, s časovno omejitvijo, ki je navedena v 2. odstavku navedenega člena. Kot obrazloženo, za tožnika te določbe ni dovoljeno uporabiti.

Po 392. členu ZPP revizijsko sodišče zavrže nedovoljeno revizijo, če ni storilo tega v mejah svojih pravic (389. člen ZPP) že sodišče prve stopnje. Ker po obrazloženem revizija tožeče stranke ni dovoljena, je sodišče odločilo kot v izreku tega sklepa.