Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba I Ips 337/2005 ECLI:SI:VSRS:2006:I.IPS.337.2005 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal against conditional sentence revocation for failure to meet restitution condition. The defendant must pay average costs.

Numero d'incarto Sodba I Ips 337/2005
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defendant's request for legal protection against the revocation of his conditional sentence. The defendant argued the lower court violated established practice by not granting an additional deadline for fulfilling the restitution condition, but failed to cite specific contrary rulings. The court ruled that an appeal cannot challenge decisions within legal bounds and that the defendant's claim was too vague to prove arbitrary deviation from precedent. Consequently, the defendant was ordered to pay average legal costs.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 420 paragraph 1 of the Criminal Procedure Act; Article 425 of the Criminal Procedure Act: A request for legal protection against a final judgment cannot be used to challenge a decision that does not violate the law, and claims alleging arbitrary deviation from established case law must be substantiated with specific references to contrary rulings to be admissible.

Parole chiave

Generato dall'IA
legal protection request conditional sentence revocation restitution condition arbitrary deviation from practice average legal costs Criminal Procedure Act constitutional equality mancata attuazione degli accordi illeciti

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 420 paragraph 1 of the Criminal Procedure Act
Article 425 of the Criminal Procedure Act
Article 371 paragraph 1 of the Criminal Procedure Act
Article 98a of the Criminal Procedure Act
Article 95 of the Criminal Procedure Act
Article 92 paragraph 2 point 6 of the Criminal Procedure Act
Article 92 paragraph 3 of the Criminal Procedure Act
Article 14 of the Constitution
Article 22 of the Constitution
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva zagovornika obsojenega B.P. za varstvo zakonitosti se zavrne. Obsojeni B.P. je dolžan plačati 150.000 SIT povprečnine.

[JEDRO]

Zahteva ne uveljavlja kršitve zakona temveč sodišču očita odstop od ustaljene sodne prakse, ki bi lahko pomenil kršitev z Ustavo zagotovljene pravice do enakosti pred zakonom ali enakega varstva pravic. Zahteva pa ne pojasni, s katerimi sodnimi odločbami in katerih sodišč je bilo v podobnih primerih odločeno drugače kot v obravnavani zadevi, zato nekonkretiziranega očitka zahteve ni mogoče preizkusiti.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijanima sodbama je bila preklicana pogojna obsodba, ki mu jo je izreklo Okrajno sodišče v Mariboru dne 3.3.2004, zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odstavku 217. člena KZ z določeno kaznijo štirih mesecev zapora in preizkusno dobo dveh let ter s posebnim pogojem, da v štirih mesecih povrne škodo v višini 94.683 SIT, ker obsojenec tega posebnega pogoja ni izpolnil.

Zagovornik je zoper sodbi o preklicu pogojne obsodbe vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, ker sodišče ni v skladu s 54. členom KZ in v skladu s sodno prakso obsojencu postavilo dodatnega roka za izpolnitev pogoja. Predlaga, da se „izpodbijano sodbo spremeni oziroma razveljavi odločbo Višjega sodišča in zadevo vrne v ponovno sojenje sodišču prve stopnje“.

Vrhovni državni tožilec na zahtevo za varstvo zakonitosti odgovarja, da s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati neprimernosti odločitve, kadar je ta v okviru zakonskih določb, ker se s tem ne krši zakon.

Zahteva zagovornika obsojenega B.P. za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Po določbah 1. odstavka 420. člena ZKP se sme zoper pravnomočno sodno odločbo po pravnomočno končanem kazenskem postopku vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi kršitve kazenskega zakona ali bistvenih kršitev določb kazenskega postopka po 1. odstavku 371. člena ZKP, zaradi drugih kršitev postopka pa le, če so vplivale na zakonitost odločbe.

Zahteva zagovornika obsojenega B.P. za varstvo zakonitosti ne uveljavlja kršitve zakona, ampak sodišču očita, da je odstopilo od ustaljene sodne prakse. Arbitrarni odstop od sodne prakse bi lahko pomenil kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14. členu Ustave ali pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Za samovoljen arbitraren odstop od sodne prakse bi šlo, kadar bi sodišče kljub ustaljenemu načinu rešitve podobnih primerov v obsojenčevi zadevi ravnalo drugače, pa tega ne bi obrazložilo z razumnimi razlogi. Zahteva pa ne pojasni, s katerimi sodnimi odločbami in katerih sodišč je bilo v podobnih primerih odločeno drugače, kot je bilo to storjeno v obravnavani zadevi, zato nekonkretiziranega očitka zahteve ni mogoče preizkusiti.

Ker zahteva zagovornika obsojenega B.P. za varstvo zakonitosti ni utemeljena, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 425. člena ZKP zavrnilo.

Po določbah 98. a člena, 95. člena in 6. alineje 2. odstavka 92. člena ZKP obsojenec plača stroške postopka z zahtevo za varstvo zakonitosti. Pri odmeri višine povprečnine je sodišče v skladu z določbo 3. odstavka 92. člena ZKP upoštevalo premoženjske razmere obsojenca (ima primeren poklic in zaposlitev, tudi žena je zaposlena, preživljata pa dva mladoletna otroka) in nezapletenost zahteve za varstvo zakonitosti.