Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I Ips 9/2006 ECLI:SI:VSRS:2006:I.IPS.9.2006 Generato dall'IA

Victim as private prosecutor cannot file request for legality protection; must request State Prosecutor to do so.

Numero d'incarto Sklep I Ips 9/2006
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court dismissed the request for legality protection filed by the victim acting as a private prosecutor against a final criminal judgment. Although the victim was a party to the concluded proceedings, the court held that only the State Prosecutor, the accused, and their defenders are authorized to file such requests under the Criminal Procedure Act. Consequently, the victim was instructed to submit a request to the State Prosecutor to initiate the legality protection procedure instead.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 421(1) of the Criminal Procedure Act; Article 423 of the Criminal Procedure Act: A victim acting as a private prosecutor is not authorized to file a request for legality protection; they must instead request the State Prosecutor to file it.

Parole chiave

Generato dall'IA
private prosecutor legality protection victim status Criminal Procedure Act State Prosecutor final judgment procedural standing ristrettezza finanziaria

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 421(1) of the Criminal Procedure Act
Article 423 of the Criminal Procedure Act
Article 421(2) of the Criminal Procedure Act
Article 96(3) of the Criminal Procedure Act
Article 105(3) of the Criminal Procedure Act
Article 367(2) of the Criminal Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva pooblaščenca oškodovanca kot tožilca F.M. za varstvo zakonitosti se zavrže.

[JEDRO]

Oškodovanec kot tožilec ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, čeprav je bil stranka v pravnomočno končanem kazenskem postopku. Če oceni, da je bil s pravnomočno sodno odločbo kršen zakon, lahko da pobudo državnemu tožilcu Republike Slovenije, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti.

[OBRAZLOŽITEV]

Okrajno sodišče v Piranu je s sodbo z dne 23.5.2005 obd. B.F. po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo obtožbe za kaznivo dejanje zatajitve po 1. odstavku 215. člena KZ. Po 3. odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da je oškodovanec kot tožilec F.M. dolžan povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena istega zakona in plačati povprečnino v znesku 70.000,00 SIT. Po 3. odstavku 105. člena ZKP je oškodovanca s premoženjskopravnim zahtevkom napotilo na pravdo. Višje sodišče v Kopru je s sodbo z dne 5.10.2005 zavrnilo pritožbo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, oškodovancu kot tožilcu pa naložilo plačilo 80.000,00 SIT povprečnine.

Pooblaščenec oškodovanca kot tožilca je zoper navedeno pravnomočno sodbo pravočasno vložil zahtevo za varstvo zakonitosti zaradi bistvene kršitve določb ZKP in kršitve KZ. Predlaga razveljavitev prvostopne in drugostopne sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena.

Po 1. odstavku 421. člena ZKP smejo zahtevo za varstvo zakonitosti vložiti državni tožilec Republike Slovenije, obdolženec in zagovornik. Po obdolženčevi smrti pa jo sme v njegovo korist vložiti oseba iz 2. odstavka 367. člena ZKP. Državni tožilec Republike Slovenije sme vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti tako v škodo, kakor tudi v korist obdolženca (2. odstavek 421. člena ZKP). Glede na te določbe oškodovanec kot tožilec ni upravičen vložiti zahteve za varstvo zakonitosti, čeprav je bil stranka v pravnomočno končanem kazenskem postopku.

Če oceni, da je bil s pravnomočno sodno odločbo kršen zakon, lahko da pobudo državnemu tožilcu Republike Slovenije, da vloži zahtevo za varstvo zakonitosti. Razlaga določbe 1. odstavka 421. člena ZKP, ki jo ponuja vložnik zahteve, je glede na obrazloženo zmotna. Upravičenec do vložitve zahteve za varstvo zakonitosti je poleg obdolženca in zagovornika le vrhovni državni tožilec, ne pa vsi ostali državni tožilci (okrožni in višji), še manj pa oškodovanec kot tožilec. Zato je vrhovno sodišče zahtevo pooblaščenca oškodovanca kot tožilca zavrglo kot nedovoljeno (423.

člena ZKP).