Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba I Ips 10/2002 ECLI:SI:VSRS:2004:I.IPS.10.2002 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal against detention extension, ruling defense arguments are merely assertions for trial.

Numero d'incarto Sodba I Ips 10/2002
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the defense's request for protection of legality regarding the extension of pre-trial detention. The defense argued that the new Article 310 of the Criminal Code was misinterpreted, the indictment was flawed, and the detention was unnecessary or unlawful. The court held that such arguments constitute mere assertions suitable for the trial phase and do not affect the legality of the detention orders.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZKP 201. člen; 425. člen: Arguments regarding the interpretation of new criminal law provisions, the composition of the indictment, future statute of limitations, foreign judgment finality, and court impartiality are merely assertions for the trial and do not render detention extension orders unlawful.

Parole chiave

Generato dall'IA
pre-trial detention extension protection of legality appeal new criminal code interpretation indictment composition review court impartiality assertion reasonable time trial ZKP legality protection verosimiglianza della persecuzione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva zagovornikov obtoženega J.L. za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Na zakonitost sklepa o podaljšanju pripora ne more vplivati razlaga zagovornikov glede noveliranega 310. člena KZ, njihova negativna ocena sestave obtožnice, trditve o prihodnjem zastaranju in nepravnomočnosti sodbe v tujini, ocena o neodvisnosti in nepristranskosti sodišča, ki ostajajo na ravni trditev in trditve o sojenju v razumnem roku.

[OBRAZLOŽITEV]

Višje sodišče v Ljubljani je z uvodoma navedenim sklepom zavrnilo pritožbe zagovornikov obtoženega J.L. in ostalih obtožencev in s tem potrdilo sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, navedenega v uvodu, s katerim je podaljšalo pripor obtoženemu J.L. in ostalim obtožencem. J.L. je bil podaljšan pripor iz pripornih razlogov po 1. in 3. točki 1. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP).

Zagovorniki obtoženega J.L., odvetniška družba Č. o.p., d.n.o., so dne 12.12.2001 vložili zahtevo za varstvo zakonitosti zoper navedena sklepa. V zahtevi uveljavljajo, da je obtoženi J.L. obtožen le za dve kaznivi dejanji v pravnomočni modificirani in prekvalificirani obtožnici. Glede kaznivega dejanja po 310. členu KZ zagovorniki uveljavljajo, da so v spis vložili potrdilo upravnega organa o legalizaciji orožja ter da je hramba orožja uvedena v kazenski zakonik šele z novelo, pri čemer bi ta morala obsegati le hrambo kemičnega, biološkega ali jedrskega orožja. Glede kaznivega dejanja po 2. in 3. odstavku 311. člena KZ zagovorniki uveljavljajo, da je obtožnica v nasprotju z obrazložitvijo obtožbe, kakor tudi opis dejanja v nasprotju s samim seboj. Poleg tega uveljavljajo, da obtoženi J.L. v Sloveniji še nikoli ni bil kaznovan, izvršitev nekaj mesečne zaporne kazni bo absolutno zastarala, italijanska sodba pa ni pravnomočna. Menijo, da je problematična neodvisnost in nepristranskost sodišča, da obtoženemu L. po 22. členu Ustave ni zagotovljeno enako varstvo pravic v postopku pred sodiščem, da ni prišlo do sojenja v razumnem roku, da kaznivi dejanji nimata znakov kaznivih dejanj, da pripor ni neogibno potreben in da so zagovorniki predlagali, da sodišče sprejme varščino v obliki hipoteke na nepremičninah. Iz teh razlogov zagovorniki predlagajo, da Vrhovno sodišče izpodbijano odločbo samo spremeni tako, da pripor zoper obtoženega J.L. odpravi oziroma ga nadomesti z milejšim ukrepom.

Vrhovna državna tožilka K.U.K. je v odgovoru na zahtevo z dopisom z dne 14.1.2002 predlagala, da Vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno, ker so zakoniti priporni razlogi v izpodbijanih sklepih pravilno ugotovljeni.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje z izpodbijanima sklepoma nista kršila določb Zakona o kazenskem postopku. Stališče zagovornikov obtoženega L. glede razlage noveliranega 310. člena KZ je pač stališče obrambe, ki ga bo lahko uveljavljala v kazenskem postopku. Prav tako izpodbijana sklepa ne moreta biti nezakonita zato, ker obtoženčevi zagovorniki negativno ocenjujejo sestavo obtožnice. Postopek za ugovor obtožbe je bil končan s pravnomočnostjo obtožnice. Na zakonitost sklepov tudi ne morejo vplivati trditve zagovornikov o prihodnjem zastaranju in nepravnomočnosti sodbe v tujini. Le na ravni trditev tudi ostaja ocena o neodvisnosti in nepristranskosti sodišča ter glede enakega varstva pravic v postopku pred sodiščem. Na zakonitost sklepov tudi ne more vplivati trditev o sojenju v razumnem roku. Sodišči sta z izpodbijanima sklepoma ocenila tudi, da je bil pripor v času odločitve obeh sodišč neogibno potreben, drugačno stališče zagovornikov pa pomeni izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja. Ponujena varščina glede na določbo 2. odstavka 196. člena ZKP v tej zadevi ni možna.

Vrhovno sodišče je torej ugotovilo, da sta bila oba izpodbijana sklepa zakonita, zato je v skladu s 425. členom ZKP zahtevo za varstvo zakonitosti kot neutemeljeno zavrnilo.