Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep II Ips 599/93 ECLI:SI:VSRS:1994:II.IPS.599.93 Generato dall'IA

Appeal dismissed because plaintiff failed to declare case value in initial complaint as required by law.

Numero d'incarto Sklep II Ips 599/93
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the appeal filed by the plaintiff against the second-instance judgment ordering the eviction of a dwelling. The plaintiff had only declared the value of the disputed property (18,200 SIT) on the second reading of the main hearing rather than in the initial complaint. The court ruled that since the case involved a property dispute rather than a housing right, the plaintiff was legally obligated to state the value in the complaint to secure the right to appeal.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku 2. odst. 186. čl.; 392. čl.: In property disputes where the right to appeal depends on the value of the subject matter, the plaintiff must declare this value in the initial complaint; failure to do so precludes the right to appeal.

Parole chiave

Generato dall'IA
property dispute appeal value declaration Zakon o pravdnem postopku eviction proceedings right to appeal initial complaint requirements supreme court review collocamento in posizione provvisoria

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
2. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku
Po 2. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku mora tožnik v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi, da si na ta način zagotovi pravico do revizije.
392. čl. Zakona o pravdnem postopku
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Tožeča stranka je s tožbo z dne 11.6.1992 zahtevala izpraznitev in izročitev stanovanja. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica, gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Po 2. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku mora tožnik v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi, da si na ta način zagotovi pravico do revizije. Po podatkih spisa je tožeča stranka navedla vrednost spornega predmeta v višini 18.200,00 SIT šele na drugem naroku za glavno obravnavo 17.11.1992. Ker tožeča stranka ni ravnala po 2. odst. 186. čl. ZPP, stranki nimata pravice do revizije in je zato moralo revizijsko sodišče revizijo zavreči (392. čl. ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, da mora tožena stranka izprazniti in izročiti tožeči stranki enosobno stanovanje v 15 dneh in podrejeni zahtevek za izpraznitev in izročitev stanovanja najkasneje do 19.10.1992. Na pritožbo tožeče stranke je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje tako spremenilo, da je ugodilo primarnemu zahtevku in naložilo toženi stranki izpraznitev in izročitev stanovanja v 15 dneh.

Tožena stranka je vložila proti sodbi sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. tč. 2. odst. 354. čl. ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo razveljavi, podrejeno pa, da jo spremeni in tožbeni zahtevek zavrne. Revizija ni dovoljena.

Tožeča stranka je s tožbo z dne 11.6.1992 zahtevala izpraznitev in izročitev stanovanja. Ker predmet obravnavanja ni stanovanjska pravica, gre za premoženjskopravni spor, pri katerem je pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta. Po 2. odst. 186. čl. Zakona o pravdnem postopku mora tožnik v takem primeru navesti vrednost spornega predmeta v tožbi, da si na ta način zagotovi pravico do revizije. Po podatkih spisa je tožeča stranka navedla vrednost spornega predmeta v višini 18.200,00 SIT šele na drugem naroku za glavno obravnavo 17.11.1992. Tak znesek je bil očitno kasneje vpisan s kemičnim svinčnikom na tožbo in odgovor na tožbo. Ker tožeča stranka ni ravnala po 2. odst. 186. čl. ZPP, stranki nimata pravice do revizije in je zato moralo revizijsko sodišče revizijo zavreči (392. čl. ZPP).