Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba I Ips 238/97 ECLI:SI:VSRS:1999:I.IPS.238.97 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal for protection of legality regarding forgery of one or more value notes.

Numero d'incarto Sodba I Ips 238/97
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of the Republic of Slovenia rejected the defendant's request for protection of legality against a conviction for counterfeiting value notes. The defendant argued that the crime required counterfeiting multiple notes, but the court held that the statute criminalizes the act regardless of the quantity. Furthermore, the court found no error in the factual findings of the lower courts and ruled that sentencing cannot be challenged via this extraordinary remedy.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

3. odstavek 169. člena Kazenskega zakonika SFRJ; 2. odstavek 423. člena Zakona o kazenskem postopku: A request for protection of legality is inadmissible when the alleged violation of criminal law is unsubstantiated and when the defendant attempts to challenge the primarity of the penalty or assert a false finding of fact.

Parole chiave

Generato dall'IA
protection of legality counterfeiting value notes quantity of notes primarity of penalty ZKP 423 KZ SFRJ 169 unsubstantiated violation e-justice

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
3. odstavek 169. člena Kazenskega zakonika SFRJ
2. odstavek 423. člena Zakona o kazenskem postopku
2. odstavek 420. člena Zakona o kazenskem postopku
1. odstavek 358. člena Zakona o kazenskem postopku

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Sodba Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 25.3.1997
Sodba Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3.7.1997
Sklep o preiskavi Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.12.1995
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva zagovornika obs. E.K. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Predmet kaznivega dejanja po 3.odst. 169.čl. KZ SFRJ je tudi že ena vrednotnica.

[OBRAZLOŽITEV]

S sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 25.3.1997 je bila obs. E.K. spoznana za krivo kaznivega dejanja ponarejanja vrednotnic po 3. odstavku 169. člena KZ SFRJ. Izrečena ji je bila pogojna obsodba, v kateri ji je bila po 3. odstavku 169. člena z uporabo 2. odstavka 42. člena ter 3. odstavka 43. člena KZ SFRJ določena kazen 5 mesecev zapora s preizkusno dobo enega leta. Višje sodišče v Ljubljani je s sodbo z dne 3.7.1997 pritožbo zagovornika obsojenke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zagovornik obsojenke v zahtevi za varstvo zakonitosti uvodoma navaja, da uveljavlja kršitev kazenskega zakona ter bistvene kršitve določb kazenskega postopka. Predlaga, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izpodbijani sodbi razveljavi in obsojenko po 1. odstavku 358. člena Zakona o kazenskem postopku oprosti obtožbe, podrejeno pa predlaga, da obe sodbi razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje oziroma da razveljavi odločbo o kazenski sankciji in obsojenki izreče najkrajšo mero kazni zapora.

Vrhovni državni tožilec mag. J.F. je v odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti, podanem na podlagi 2. odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije predlagal, da zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne kot neutemeljeno, ker zatrjevana kršitev kazenskega zakona ni podana in ker zmotne ugotovitve dejanskega stanja s tem izrednim pravnim sredstvom ni mogoče uveljavljati.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Zmotno je stališče zagovornika, da v dejanju obsojenke, opisanem v izreku pravnomočne sodbe, niso podani znaki očitanega kaznivega dejanja. Mnenje zagovornika, da je "objektivni pogoj kaznivosti"

ravnanje storilca v zvezi z več kot dvema vrednotnicama, je namreč zmotno. Že v razlogih sklepa senata Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 1.12.1995, s katerim je bila kot neutemeljena zavrnjena pritožba zoper sklep o preiskavi, ter tudi v razlogih sodbe Višjega sodišča v Ljubljani z dne 3.7.1997, s katerim je bila kot neutemeljena zavrnjena pritožba zoper sodbo sodišča prve stopnje, je bilo utemeljeno in prepričljivo pojasnjeno, da je predmet kaznivega dejanja po 3. odstavku 169. člena KZ SFRJ že tudi ena vrednotnica. Po določbi 3. odstavka 169. člena KZ SFRJ (Ur. list SFRJ, štev. 38/90), enako pa določa tudi 3. odstavek 250. člena sedaj veljavnega Kazenskega zakonika (KZ), je storil kaznivo dejanje, kdor je kakšen vrednostni papir predrugačil z namenom, da bi ga uporabil kot pravega. Tedaj veljavni zakon ni določal in tudi sedaj veljavni KZ ne določa, da je kaznivo dejanje ponarejanja in uporaba vrednotnic ali vrednostnih papirjev podano le tedaj, če storilec ponaredi in uporabi več kot dve vrednotnici ali več kot dva vrednostna papirja.

Zatrjevana kršitev kazenskega zakona torej ni podana.

V ostalem delu zahteve za varstvo zakonitosti pa zagovornik obsojenke uveljavlja razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Iz tega razloga pa tega izrednega pravnega sredstva ni mogoče vložiti (2. odstavek 420. člena ZKP). V razlogih pravnomočne sodbe je tudi podrobno pojasnjeno, na podlagi katerih dejstev in dokazov je sodišče ugotovilo, da je obsojenka storila očitano kaznivo dejanje, pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti pa se ni pojavil nikakršen dvom o resničnosti odločilnih dejstvih, ki so bila ugotovljena v pravnomočni sodbi.

V zvezi s predlogom, da Vrhovno sodišče Republike Slovenije izreče obsojenki najkrajšo mero zaporne kazni, je potrebno pripomniti, da primernosti kazni, določene v okviru predpisane kazni, z zahtevo za varstvo zakonitosti ni mogoče izpodbijati, pri čemer zagovornik obsojenke tudi povsem neutemeljeno opozarja na razliko med besedo "vzeti" in besedo "izmakniti", navedeno v razlogih sodbe sodišča prve stopnje, kar naj bi po njegovem mnenju predstavljalo celo prekoračitev obtožbe. Sicer pa tudi ni mogoče pritrditi njegovim navedbam, da je imela zatrjevana "prekoračitev obtožbe" rezultat tudi v odločbi o kazenski sankciji, saj je iz razlogov sodbe v zvezi z odločbo kazenski sankciji razvidno, da sodišče ni upoštevalo prav nobene obteževalne okoliščine, pač pa le olajševalne okoliščine.

Vrhovno sodišče Republike Slovenije je zato, ker je ugotovilo, da ni podana uveljavljana kršitev kazenskega zakona in zato, ker zagovornik uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja, zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo kot neutemeljeno (425. člen ZKP).