Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba I Ips 242/96 ECLI:SI:VSRS:1996:I.IPS.242.96 Generato dall'IA

Supreme Court rejects appeal against detention order, ruling no special trial needed for flight risk assessment.

Numero d'incarto Sodba I Ips 242/96
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the defense's request for protection of legality regarding a detention order based on flight risk. The defense argued that the court relied on unverified police information without a special evidentiary procedure, while the prosecution contended the existing data was sufficient. The court held that the Criminal Procedure Act does not require a special trial or the high certainty standard of a final conviction to establish a flight risk, thus dismissing the appeal as unfounded.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZKP 201. člen 1. točka 2.; ZKP 371. člen 11. točka 1.; The Criminal Procedure Act does not mandate a special evidentiary procedure or the high certainty standard required for a final conviction to establish a flight risk for detention.

Parole chiave

Generato dall'IA
flight risk assessment detention order legality special evidentiary procedure protection of legality appeal criminal procedure standards ragione di polizia motivi di sicurezza motivi soggettivi successivi alla fuga

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
ZKP 201. člen 1. točka 2.
ZKP 371. člen 11. točka 1.
ZKP 420. člen 2. odstavek
ZKP 423. člen 2. odstavek
ZKP 425. člen
Generato dall'IA
Sodba XI Ips 40033/2010-69
Supreme Court dismisses appeal against detention order based on flight risk due to witness evasion and international warrant. The court rejects the defense's claim of procedural error regarding the legal basis for the detention order. The court held that the defendant's evasion of summons and existence of an international warrant justify the flight risk finding under Article 201 of the Criminal Procedure Act. The court found no contradiction between the detention order's reasoning and the legal basis, as the defendant's evasion and the international warrant were sufficient grounds for the flight risk finding. The court emphasized that the defendant's evasion of summons and the existence of an international warrant justify the flight risk finding under Article 201 of the Criminal Procedure Act. The court found no contradiction between the detention order's reasoning and the legal basis, as the defendant's evasion and the international warrant were sufficient grounds for the flight risk finding. The court emphasized that the defendant's evasion of summons and the existence of an international warrant justify the flight risk finding under Article 201 of the Criminal Procedure Act.
VSC Sklep I Kp 36006/2024
Appeal against detention extension dismissed; court upheld sufficient grounds for continued pre-trial detention.
Sodba XI Ips 79538/2010
Supreme Court dismisses appeal against detention extension, ruling seizure of contraband valid upon voluntary surrender.
Sodba XI Ips 69550/2010-83
Supreme Court dismisses appeal against detention order when defense argues mere evasion, not hiding, satisfies legal grounds.
VSK Sklep I Kp 95320/2023
Appeal dismissed; first instance court correctly extended bail pending trial due to sufficient evidence and flight risk.

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva zagovornikov obdolženega S.Ž. za varstvo zakonitosti se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

ZKP ne zahteva, da bi se morale vse okoliščine, iz katerih se sklepa na obstoj pripornega razloga, dokazovati z izvedbo posebnega dokaznega postopka in da bi morale biti te okoliščine tudi dokazane s takšno stopnjo gotovosti, kot se zahteva za izrek obsodilne sodbe.

[OBRAZLOŽITEV]

S pravnomočnim sklepom, navedenim v uvodu te sodbe, je bil zoper S.Ž., osumljenega kaznivega dejanja pranja denarja po 1. odstavku 252. člena KZ, odrejen pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki 2. odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP). Obstoj tega pripornega razloga je sodišče obrazložilo s tem, da je obdolženec lastnik podjetja v tujini, da ima tam v najemu stanovanje, da je lastnik več računov v tujini, da je v tujini tudi življensko zavarovan, da se ni odzival vabilom kriminalistov ter da gre za velik znesek pranja denarja (prek 139 miljonov SIT).

Zoper ta pravnomočen sklep sta obdolženčeva zagovornika dne 7.10.1996 vložila zahtevo za varstvo zakonitosti (ki jo je vrhovno sodišče prejelo dne 14.11.1996). V zahtevi uveljavljata bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP in kršitev določbe 1. točke 2. odstavka 201. člena ZKP in predlagata, da vrhovno sodišče izpodbijani sklep spremeni ter obdolžencu odpravi pripor.

Vrhovni državni tožilec svetnik mag. J.F. v odgovoru, podanim po 2. odstavku 423. člena ZKP, meni, da sodišče s pravnomočnim sklepom o priporu ni kršilo zakona ter predlaga, da se zahteva za varstvo zakonitosti kot neutemeljena zavrne.

Zahteva za varstvo zakonitosti ni utemeljena.

Uveljavljane kršitve procesnega zakona zagovornika utemeljujeta s tem, da je odločitev sodišča o obstoju obdolženčeve begosumnosti preuranjena in nepreverjena, saj je oprta zgolj na nepreverjene in netočne informacije, ki so jih zbrali kriminalisti. Tako ni res, da bi bil obdolženec brez premoženja v RS, saj je lastnik podjetja.... ki je vredno.... Ne drži trditev, da ima v tujini v najemu stanovanje, saj je najemodajalka zaradi neplačane najemnine že prekinila najemno pogodbo in je v teku postopek deložacije.

Obdolženec je bil dne 9.9.1996 v tujini zaradi postopka izselitve iz stanovanja, ne pa zato, da bi pobegnil. Dne 11.9.1996 se je sam javil kriminalistu, ko mu je bilo predhodno sporočeno, da se mora javiti na PP v M. Tudi dejstvo, da je v tujini lastnik podjetja T., da ima v tam dva računa in da je v tam tudi življensko zavarovan, ne utemeljuje zaključka sodišča o obstoju njegove begosumnosti.

Po presoji vrhovnega sodišča so v izpodbijanem sklepu navedeni razlogi o vseh odločilnih dejstvih, na katerih temelji zaključek sodišča o obstoju pripornega razloga obdolženčeve begosumnosti in ti razlogi tudi niso v nasprotju s podatki spisa. Sicer pa zagovornika po vsebini ne uveljavljata bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, temveč nepopolno in zmotno ugotovitev posameznih dejstev, na katerih temelji zaključek sodišča o obstoju obdolženčeve begosumnosti, pri čemer se zagovornika sklicujeta tudi na nove dokaze, ki naj bi bi potrjevale njune navedbe o neobstoju obdolženčeve begosumnosti. Vse to pa ne more biti predmet presoje vrhovnega sodišča v postopku o vloženem izrednem pravnem sredstvu (2. odstavek 420. člena ZKP). V izpodbijanem sklepu namreč ugotovitev sodišča o obstoju pripornega razloga begosumnosti temelji na do takrat zbranih podatkih in dokazih -

to je na poročilu organa za notranje zadeve o odvzemu prostosti in privedbi obdolženca ter njegovem zaslišanju pri preiskovalnem sodniku. Na podlagi teh podatkov pa je, tudi po oceni vrhovnega sodišča, utemeljen zaključek o obstoju pripornega razloga begosumnosti. V zvezi s trditvijo zagovornikov, da sodišče pred odreditvijo pripora ni z zaslišanjem obdolženca preverilo poročila organa za notranje zadeve, vrhovno sodišče pripominja, da je bil obdolženec s tem poročilom seznanjen ter da se je o njem tudi izjavil (list. št. 7). ZKP pa ne zahteva, da bi se morale vse okoliščine, iz katerih se sklepa na obstoj pripornega razloga, dokazovati z izvedbo posebnega dokaznega postopka in da bi morale biti te okoliščine tudi dokazane s takšnjo stopnjo gotovosti, kot se zahteva za izrek obsodilne sodbe.

Ker torej zatrjevane kršitve zakon niso podane, oziroma niso zakonski razlog za zahtevo za varstvo zakonitosti, je moralo vrhovno sodišče zahtevo zagovornikov kot neutemeljeno zavrniti (425. člen ZKP).