Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep X Ips 730/2007 ECLI:SI:VSRS:2008:X.IPS.730.2007 Generato dall'IA

Court dismisses appeal by non-lawyer administrator under new administrative dispute law requiring bar exam.

Numero d'incarto Sklep X Ips 730/2007
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal filed by a bankruptcy administrator who lacked a law degree. The administrator argued that the new Administrative Dispute Resolution Act should not bar his access to court, but the court ruled that the new law strictly requires a bar exam for filing appeals. Consequently, the court held that the legislature is not obligated to inform parties about new procedural restrictions upon enactment.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 22. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 374. člen: The new Administrative Dispute Resolution Act establishes a new procedural regime where only parties with a law degree or their authorized representatives holding a bar exam may file appeals, and the court is not required to inform parties of these new limitations.

Parole chiave

Generato dall'IA
administrative dispute resolution bankruptcy administrator bar exam requirement procedural capacity new legislation supreme court appeal filing procedura di revisione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Zakon o upravnem sporu (ZUS-1), 22. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 374. člen
Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 377. člen
Zakon o upravnem sporu (ZUS), 1. odstavek 22. člen
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se zavrže.

[JEDRO]

Če revident, ki sam vloži revizijo ni odvetnik in nima sam opravljenega pravniškega državnega izpita, se revizija zavrže.

[OBRAZLOŽITEV]

Zoper pravnomočno sodbo je tožeča stranka po stečajnem upravitelju vložila pravočasno revizijo dne 22.10.2007. V njej stečajni upravitelj ni navedel, da bi bil diplomirani pravnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, zato ga je sodišče s sklepom z dne 27.11.2007, pozvalo, da predloži dokazilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu ter sklep o začetku stečajnega postopka. Revident je v odgovoru na poziv sodišču sporočil, da stečajni upravitelj nima pravosodnega izpita. Meni, da gre pri novi ureditvi po ZUS-1, ki se nanaša na omejitve glede vložitve pritožbe in izrednih pravnih sredstev, za onemogočanje dostopa do sodišča. Revident meni, da bi ga moralo vrhovno sodišče opozoriti na to procesno omejitev in njene pravne posledice ter da zato niso podani pogoji za zavrženje revizije.

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo in Zakon o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07 - sklep US) ter Zakon o pravdnem postopku (ZPP, Uradni list RS, št. 36/04 - UPB3), ki se na podlagi 1. odstavka 22. člena ZUS-1 uporablja primerno za vprašanja postopka, ki niso urejena s tem zakonom, predpisujeta pogoje, kdaj, kako ter kdo jo sme vložiti. Na podlagi določbe 2. odstavka 22. člena ZUS-1 v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja dejanja v postopku samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, v 4. odstavku 86. člena ZPP pa je določeno, da sme tista pravdna stranka, ki ima sama (ali njen zakoniti zastopnik) opravljen pravniški državni izpit, tudi sama vložiti revizijo. Revizija med drugim ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice (2. odstavek 374. člena ZPP) in tako revizijo revizijsko sodišče zavrže (377. člen ZPP).

V zvezi s pomisleki revidenta glede postulacijske sposobnosti za vložitev revizije po ZUS-1 revizijsko sodišče odgovarja, da je ZUS-1 uvedel revizijo kot izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, ki je prejšnji Zakon o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) ni poznal. Tako z uveljavitvijo ZUS-1 ne gre za spremembo že obstoječega instituta, temveč povsem novo ureditev, ki se nanaša tako na pogoje za vložitev revizije, kot tudi postulacijsko sposobnost. Vrhovno sodišče Republike Slovenije pa strank na uveljavitev nove zakonodaje ni dolžno obveščati.