Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sodba I Up 665/2007 ECLI:SI:VSRS:2007:I.UP.665.2007 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal against asylum rejection based on false representation of facts as clear unfoundedness.

Numero d'incarto Sodba I Up 665/2007
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appeal against a first-instance court's rejection of an asylum application. The applicants had submitted contradictory statements regarding the date, perpetrator, and location of an alleged attack, while living in Bosnia and Herzegovina for six months after the event without claiming persecution there. The court ruled that these inconsistencies, unexplained in the appeal, constituted false representation of facts under the Asylum Act, justifying the rejection as clearly unfounded and the denial of the right to be heard as non-violative.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

2. odstavek 35. člen ZAzil; 2. alineja 36. člen ZAzil: False representation of facts by the applicant constitutes intentional deception and abuse of the asylum procedure, serving as a statutory ground for rejecting the application as clearly unfounded without requiring a separate hearing.

Parole chiave

Generato dall'IA
asylum application false representation clearly unfounded contradictory statements abuse of procedure right to be heard asylum act esposizione a pericolo della vita altrui

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
2. odstavek 39. člen Zakona o azilu (ZAzil)
1. odstavek 63. člen Zakona o upravnem sporu (ZUS-1)
1. alineja 2. odstavka 35. člen ZAzil
2. alineja 36. člen ZAzil
237. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP)
2. odstavek 29. člen ZAzil
2. odstavek 63.b člen ZAzil
32. alineja 2. odstavka 63.b člen ZAzil
76. člen ZUS-1
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

[JEDRO]

Lažna predstavitev razlogov je zadostna podlaga za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene.

[OBRAZLOŽITEV]

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 2. odstavka 39. člena Zakona o azilu (ZAzil, Uradni list RS, št. 51/2006-UPB) v zvezi z 1. odstavkom 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) zavrnilo tožbo tožnikov zoper odločbo tožene stranke z dne 25.7.2007. S to odločbo je tožena stranka potem, ko je združila upravne zadeve S.A., B.G. in njunega mld. sina E.A. v en postopek, njihovo prošnjo za priznanje azila zavrnila kot očitno neutemeljeno (1. točka izreka) ter odločila, da morajo tožniki zapustiti Republiko Slovenijo (2. točka izreka). Tožena stranka je prošnjo za azil zavrnila zaradi razloga iz 1. alinee 2. odstavka 35. člena v zvezi z 2. alineo 36. člena ZAzil.

V obrazložitvi sodbe sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da so tožniki lažno predstavili razloge, na katere se sklicujejo. Po presoji sodišča je pravilna dokazna ocena tožene stranke o neverodostojnosti izjav, ki so jih tožniki podali v prošnji za azil. Iz teh namreč izhaja, da si med seboj nasprotujejo tako glede tega, kdaj se je zgodil dogodek - pretep, zaradi katerega so zapustili matično državo, kot tudi glede tega, koga so pretepli, kdo jih je pretepel in glede prijave dogodka na policiji. Glede na nasprotujoče izjave tožnikov in ob upoštevanju dejstva, da so tožniki po zatrjevanem dogodku v matični državi, še šest mesecev živeli v Bosni in Hercegovini, kjer po lastnih navedbah niso bili preganjeni in ogroženi, in glede na to, da tožniki v tožbi vseh prikazanih nasprotij niso pojasnili, je po presoji sodišča pravilen sklep tožene stranke, da je podan razlog iz 1. alineje 2. odstavka 35. člena ZAzil v zvezi z 2. alinejo 36. člena ZAzil.

Tožniki v pritožbi uveljavljajo vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 75. člena ZUS-1. Navajajo, da je tožena stranka, s tem, ko jim ni dala možnosti, da pojasnijo neskladnosti v izjavah, bistveno kršila določbo 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), zato je njena odločba nezakonita. Zato je nezakonita tudi izpodbijana sodba. Navajajo še, da je sodba nerazumljiva v delu, ki pravi, da je pravilen sklep tožene stranke, da prošnje temeljijo na namernem zavajanju, ker vseh prikazanih nesoglasij niti v tožbi niso pojasnili. Predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje oziroma podrejeno, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, odločbo tožene stranke odpravi ter ji zadevo vrne v ponovno odločanje.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna. Razlogi, ki jih navaja sodišče imajo podlago v podatkih spisa ter v določbi 1. alinee 2. odstavka 35. člena v povezavi z 2. alinejo 36. člena ZAzil. ZAzil v 2. odstavku 35. člena ureja zavrnitev vloge kot očitno neutemeljene v pospešenem postopku, če pristojni organ ugotovi katerega izmed izrecno določenih razlogov. Eden od razlogov, ki pristojnemu organu dopušča, da prošnjo za azil zavrne kot očitno neutemeljeno, je, če prošnja temelji na namernem zavajanju ali če se postopek zlorablja (1. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil). ZAzil v 36. členu določa, da se za zavajanje oziroma zlorabo postopka šteje tudi lažna predstavitev razlogov, na katere se prosilec sklicuje.

Po presoji pritožbenega sodišča je tožena stranka utemeljeno dvomila v resničnost izjav tožnikov, saj se te, kot izhaja iz podatkov spisa, in sicer iz njihovih izjav ob podaji prošnje za azil, razlikujejo prav o okoliščinah, ki so bistvene za odločitev, to je o dogodku zaradi katerega so zapustili matično državo. Glede na to in glede na dejstvo, da so tožniki po zatrjevanem dogodku še šest mesecev živeli v Bosni in Hercegovini, kjer po njihovih navedbah niso bili preganjani oziroma ogroženi, ter glede na izjavo prvega tožnika, da je bila ciljna država Slovenija, ker v BiH ni bilo dela in izjavo tožnice, da so BiH zapustili, ker je življenje v Sloveniji boljše, je pravilen sklep tožene stranke, da so tožniki lažno predstavili razloge in so tako zavajali in zlorabljali azilni postopek, kar je razlog za zavrnitev prošnje za azil kot očitno neutemeljene.

Tožniki neutemeljeno uveljavljajo, da je tožena stranka s tem, ko tožnikov ni zaslišala, bistveno kršila določbo 237. člena ZUP. Po navedeni določbi je bistvena kršitev pravil postopka podana, če stranki ni bila dana možnost, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah pomembnih za izdajo odločbe (3. točka 2. odstavka 237. člena ZUP v zvezi z določbo 3. odstavka 27. člena ZUS-1).

Po določbi 2. odstavka 29. člena ZAzil se v primeru očitno neutemeljene prošnje za azil izjava prosilca za azil, dana na predpisanem obrazcu, šteje za zaslišanje. To sicer ne pomeni, da stranka v primeru izjave iz 2. odstavka 63.b člena ZAzil nima možnosti, da se izjavi o dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Sodišče namreč v vsakem posameznem primeru glede na konkretne okoliščine presoja, ali je prosilec za azil imel možnost, da se izjavi o pravno relevantnih dejstvih, tudi v primeru izjave po 32. alinei 2. odstavka 63.b člena ZAzil. Ker v obravnavanem primeru iz podatkov spisa izhaja, da so tožniki imeli možnost natančno in podrobno podati vsa pojasnila in da so bili ob vložitvi prošnje za azil seznanjeni s pravicami in dolžnostmi po ZAzil, očitana bistvena kršitev določb ni podana.

Sodišče prve stopnje je odločitev oprlo na dejansko stanje ugotovljeno v upravnem postopku. Bistvena dejanska ugotovitev je, da obstoje neskladja v izjavah tožnikov glede bistvenih okoliščin, ki ga tožniki tudi v tožbi niso ustrezno pojasnili. Zato je neutemeljen pritožbeni ugovor, da je sodba nerazumljiva.

Ker glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.