Legislator Giurisprudenza & Legislazione
Sklep I Pr 10/94 ECLI:SI:VSRS:1994:I.PR.10.94 Generato dall'IA

Supreme Court rules exclusive territorial jurisdiction for maintenance cases is not provided, preventing default rulings on non-territoriality.

Numero d'incarto Sklep I Pr 10/94
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia ruled that the Fundamental Court in Y, having received a maintenance claim, could not declare itself non-territorially competent by default. The plaintiff argued that the Fundamental Court in X should have been declared non-competent, but the court found no exclusive territorial jurisdiction for maintenance disputes under the Law on Maintenance. Consequently, the court held that since no other court has exclusive jurisdiction, the receiving court cannot issue a default ruling on non-competence.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

2. odst. 20. čl. ZPP; Exclusive territorial jurisdiction for maintenance cases is not provided by law, thereby prohibiting courts from declaring themselves non-competent by default when no other court holds exclusive jurisdiction.

Parole chiave

Generato dall'IA
territorial jurisdiction maintenance disputes default ruling exclusive competence Law on Maintenance competence transfer procedural default trasferimento Dublino verso la Croazia

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

V mejah odločanja o krajevni pristojnosti po uradni dolžnosti je v tej pravdni zadevi pristojno Temeljno sodišče v x.

[JEDRO]

Izključna krajevna pristojnost sodišča v sporih o preživljanju po ZPP ni predvidena. Zato se sodišče v teh sporih po uveljavitvi novele ZPP iz leta 1990 (Ur.l. SFRJ 20/90) ne more več izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti (2. odst. 20. čl. ZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

Tožeča stranka je pri Temeljnem sodišču v x, enoti v x vložila tožbo proti toženi stranki zaradi znižanja preživnine. Temeljeno sodišče v x, enota v x se je po prejemu tožbe po uradni dolžnosti izreklo za krajevno nepristojno. Tako je odločilo zato, ker je splošno krajevno pristojno v tej zadevi Temeljno sodišče v y, kjer ima toženka stalno prebivališče. Zadevo je po pravnomočnosti sklepa odstopilo Temeljenemu sodišču v y.

Le-to predlaga, da Vrhovno sodišče RS odloči v sporu o pristojnosti po 22. čl. ZPP. V predlogu navaja, da se sodišče po 2. odst. 20. čl. ZPP lahko izreče, da ni krajevno pristojno za odločanje v zadevi po uradni dolžnosti le, kadar je kakšno drugo sodišče izključno krajevno pristojno. Ker po določbah ZPP o krajevni pristojnosti v sporih o preživljanju ni predvidena izključna pristojnost, se sodišče, ki je tožbo prejelo, ne more po uradni dolžnosti izreči za krajevno nepristojno.

Predlog je utemeljen.

Pritrditi je potrebno predlagatelju, da izključna krajevna pristojnost sodišča v sporih o preživljanju po ZPP ni predvidena. Zato se sodišče v teh sporih po uveljavitvi novele ZPP iz leta 1990 (Ur.l. SFRJ 20/90) ne more več izreči za krajevno nepristojno po uradni dolžnosti (2. odst. 20.čl. ZPP). Glede na navedeno je Vrhovno sodišče RS odločilo, kot je razvidno iz izreka sklepa.