Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 1827/2025 ECLI:SI:VSLJ:2026:I.CP.1827.2025 Generato dall'IA

Appeal dismissed; interim order upheld against sale of property pending divorce agreement termination.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 1827/2025
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal against the first-instance court's rejection of the objection to an interim order was dismissed, confirming the lower court's decision. The appellant argued that the property was their home and that the plaintiff acted in good faith, while the court found evidence of a secret intent to sell the property despite a pending divorce agreement termination. The court ruled that the plaintiff's actions created an objective danger of hindering the creditor's claim, justifying the interim measure under the Enforcement and Security Act.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

270. člen ZIZ; 272. člen ZIZ: Nevarnost onemogočanja ali oteževanja uveljavljanja nedenarne terjatve je objektivna in ne zahteva dokazovanja subjektivnega namena ali aktivnega delovanja dolžnika.

Parole chiave

Generato dall'IA
interim order enforcement security objective danger divorce agreement property sale creditor's claim ZIZ ristrettezza finanziaria

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
I Cp 1827/2023
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V okoliščinah, ko je bila že izdana sodba, s katero je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju razvezana, čeprav odločitev še ni bila pravnomočna, je ravnanje prve toženke moč oceniti kot nepošteno. Tožniku je uspelo z verjetnostjo izkazati namen tožencev, da sporno nepremičnino prodata.

V nasprotju s predpostavko iz drugega odstavka 270. člena ZIZ upniku nedenarne terjatve ni treba izkazati, da bo prav dolžnikovo aktivno ravnanje (prodaja/obremenitev) onemogočilo oziroma otežilo uveljavitev terjatve. Nevarnost iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor tožencev zoper sklep o začasni odredbi (I. točka izreka), odločitev o stroških pa pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka).

2. Toženca odločitve sodišča ne sprejemata in zoper njo vlagata pritožbo, v kateri uveljavljata vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Zatrjujeta, da prva toženka ni ravnala z nepoštenim namenom. Uveljavljala je le svoje zakonske pravice. Nepremičnine nimata namena prodati, ker jima že več let predstavlja dom. Z vknjižbo lastninske pravice sta le uresničevala pravico iz pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Tožnikovemu predlogu očitata nekonkretiziranost. Sodišče se ni opredelilo do tega, da predstavlja takšna začasna odredba hud poseg v lastninsko pravico. Pri regulacijskih začasnih odredbah je vselej potreben restriktiven pristop.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor nasprotni stranki, ta pa se nanjo ni odzvala.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče je 29. 5. 2023 izdalo sodbo, s katero je razvezalo pogodbo o dosmrtnem preživljanju. Ta sodba je bila 11. 4. 2024 na pritožbenem sodišču potrjena 1 . V vmesnem času, ko je tekel pritožbeni postopek, je prva toženka, kljub izdani sodbi, na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju vložila zemljiškoknjižni predlog za vpis lastninske pravice pri nepremičnini z ID znakom parcela 0000 643/7. Zato je tožnik vložil predlog za izdajo začasne odredbe, s katero bi se prvi toženki prepovedalo razpolagati s solastniškim deležem do 1/2 prej navedene nepremičnine, pri kateri je vknjižena na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Temu predlogu je sodišče ugodilo in 20. 2. 2024 izdalo začasno odredbo. Zoper to začasno odredbo sta toženca vložila ugovor; sodišče pa je z izpodbijanim sklepom njun ugovor zavrnilo.

6. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev pravilno temeljilo na določilu 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki določa pogoje za izdajo začasne odredbe za zavarovanje nedenarne terjatve. Ugotovilo je tako verjeten obstoj terjatve kot tudi obstoj nevarnosti, da bo njena uveljavitev onemogočena ali precej otežena, ter da dolžnik z izdajo začasne odredbe - če bi se ta tekom postopka izkazala za neutemeljeno - ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez njene izdaje nastale upniku. Obrazložitev sodišča je izčrpna in celovita. V okoliščinah, ko je bila že izdana sodba, s katero je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju razvezana, čeprav odločitev še ni bila pravnomočna, je ravnanje prve toženke moč oceniti kot nepošteno. Tožniku je uspelo z verjetnostjo izkazati namen tožencev, da sporno nepremičnino prodata. Navedba, da je toženčevega pooblaščenca večkrat klical in po SMS sporočili glede prodaje spraševal A. A., je zadosti konkretizirana. Poleg tega je sodišče opravilo tudi tehtanje 2 iz 3. alineje 1. odstavka 272. člena ZIZ, ki mu pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje. Toženca bosta lahko kljub izdani začasni odredbi nepremičnino še naprej uporabljala, le odsvojiti /obremeniti je ne bosta mogla.

7. Tožnik je izkazal objektivno nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali otežena. V nasprotju s predpostavko iz 2. odstavka 270. člena ZIZ upniku nedenarne terjatve ni treba izkazati, da bo prav dolžnikovo aktivno ravnanje (prodaja/obremenitev) onemogočilo oziroma otežilo uveljavitev terjatve. Nevarnost iz 1. alineje 2. odstavka 272. člena ZIZ ni opredeljena kot subjektivna, temveč kot objektivna. Zato se ne zahteva izkaz delovanja. Zadostuje že verjeten izkaz nastanka posledice same, torej nevarnosti za bodočo izterjavo. To pa je tožniku uspelo izkazati.

8. Ob pojasnjenem se ponudi zaključek, da pritožba ni utemeljena. Pritožbeno sodišče pa tudi ni zaznalo kršitev določb materialnega in procesnega prava, na katere - skladno z določbo 2. odstavka 350. člena ZPP - pazi po uradni dolžnosti, zato je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

1 I Cp 1827/2023.

2 Glej 19. točko obrazložitve.