Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I Up 52/2026 ECLI:SI:VSRS:2026:I.UP.52.2026 Generato dall'IA

Appeal dismissed because plaintiff failed to prove they passed the bar exam required for self-representation.

Numero d'incarto VSRS Sklep I Up 52/2026
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court dismissed the appeal lodged by a party who attempted to represent themselves without legal qualification. The administrative court had already rejected the appeal and requested proof of a passed bar exam, which the appellant failed to provide. The court ruled that the appeal was inadmissible because the appellant lacked the necessary qualification to act without a lawyer.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZUS-1, 22. odst. 2; ZPP, 343. odst. 4: An appeal filed by a party without a passed bar exam is inadmissible unless represented by a qualified lawyer, as the party lacks the capacity to exercise this right.

Parole chiave

Generato dall'IA
inadmissible appeal bar exam requirement self-representation qualified lawyer postulational capacity mancata attuazione degli accordi illeciti inosservanza delle prescrizioni di controllo violazione delle norme procedurali

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
ZUS-1, 22. odst. 2
ZPP, 343. odst. 4
ZPP, 86. odst. 4

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. Pritožnica je bila seznanjena z obravnavanim pogojem za vložitev pritožbe, obveznostjo izkazovanja kvalifikacije in posledicami opustitve, zato je Vrhovno sodišče ni (ponovno) pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in četrtega odstavka 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo pritožbo, ki jo je tožnica vložila zoper sklep istega sodišča IV U 174/2025-6k z dne 27. 11. 2025.

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper sklep 26. 1. 2026 sama vložila pritožbo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 1

5. Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je Upravno sodišče pritožnico pozvalo, da predloži potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu, vendar ga pritožnica ni predložila. Pritožnica temu v pritožbi ne ugovarja in tudi ne zatrjuje nasprotnega. Prav nasprotno v pritožbi vztraja pri samostojni vložitvi pritožbe. Ker iz navedenega izhaja, da je bila pritožnica v obravnavani zadevi seznanjena z obravnavanim pogojem za vložitev pritožbe, obveznostjo izkazovanja kvalifikacije in posledicami opustitve, je Vrhovno sodišče zato ni (ponovno) pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.

6. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.

1 Zadeve Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in druge.