Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sodba I Up 65/2025 ECLI:SI:VSRS:2025:I.UP.65.2025 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal for second asylum application due to lack of new evidence or facts under ZMZ-1. Appeal rejected because applicant failed to meet statutory requirements for renewed protection proceedings.

Numero d'incarto VSRS Sodba I Up 65/2025
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia dismissed the appellant's appeal against the Administrative Court's rejection of a second request for international protection. The appellant argued that the risk of death in their home country remained real and personal, but the court found no new evidence or facts to justify a renewed procedure. Consequently, the court confirmed the lower court's decision that the request was inadmissible under the law.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Prvi odstavek 64. člena ZMZ-1; tretji odstavek 64. člena ZMZ-1: Ponovna prošnja za mednarodno zaščite je mogoča le, če prosilec predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev.

Parole chiave

Generato dall'IA
Zakon o mednarodni zaščiti ponovna prošnja nove dokaze nova dejstva pavšalne navedbe načelo nevračanja izpodbijana sodba attentato contro la sicurezza militare

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu
71. člen Zakona o upravnem sporu
prvi in tretji odstavek 64. člena Zakona o mednarodni zaščiti
člen ZUS-1) pritrdilo toženki, da tožnik ob podaji obravnavanega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite ni navedel novih dejstev ali predložil novih dokazov, 1 kot to določata prvi in tretji odstavek 64. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1).
tretji odstavek 50. člena Zakona o mednarodni zaščiti
50. člen Zakona o mednarodni zaščiti
65. člen Zakona o mednarodni zaščiti
76. člen Zakona o upravnem sporu
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

[JEDRO]

Obravnavo ponovno vložene prošnje za priznanje mednarodne zaščite je mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. V obravnavani zadevi niti ni sporno, da pritožnik te zahteve ni izpolnil, saj tej presoji Upravnega sodišča ne nasprotuje. V pritožbi le ponavlja tožbene navedbe, ki jih je Upravno sodišče ocenilo kot pavšalne, ter trdi, da je tveganje, da ne bo mogel živeti dostojnega življenja, resnično, stvarno, osebno in predvidljivo. Ob tem ne trdi, da je Upravno sodišče zmotno presodilo, da njegove tožbene navedbe ne pomenijo novot v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, niti ne navaja razlogov, ki bi na kaj takega kazali vsaj posredno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožnikovo tožbo, vloženo zoper sklep toženke, št. 2142-4177/2019/21 (1222-13) z dne 22. 1. 2025, s katerim je zavrgla tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče ob sklicevanju na obrazložitev v izpodbijanem sklepu (71. člen ZUS-1) pritrdilo toženki, da tožnik ob podaji obravnavanega zahtevka za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite ni navedel novih dejstev ali predložil novih dokazov, 1 kot to določata prvi in tretji odstavek 64. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1). Zato ni uspel izkazati povečane verjetnosti za izpolnjevanje pogoja za priznanje mednarodne zaščite. Glede tožbene trditve, da je v izvorni državi brezdomec, in sklicevanja na načelo nevračanja je presodilo, da mu izpodbijani sklep ne nalaga vrnitve v izvorno državo, poleg tega problema brezdomstva v upravnem postopku ni izpostavil, zato so te navedbe pavšalne, zgolj navržene in posplošene.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper sodbo vložil pritožbo, po lastnih navedbah iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da želi še enkrat poudariti, kar je bilo poudarjeno že v tožbi, in sicer da se nima kam vrniti. Trdi, da se po končanem postopku za mednarodno zaščito vedno sproži postopek vračanja tujca v izvorno državo. Da bo brezdomec, je ugotovil šele po podaji prošnje za mednarodno zaščito. Tveganje, da ne bo mogel živeti dostojnega življenja, je resnično in stvarno, saj mu v izvorni državi še vedno grozijo s smrtjo. Tveganje je tudi osebno, ker je vplivalo na njegovo konkretno življenje, in je v tem trenutku tudi predvidljivo. Meni, da bi moralo sodišče upoštevati načelo nevračanja. Zaradi vsega tega obstaja utemeljen razlog, da bi bil ob vrnitvi v izvorno državo soočen z resničnim tveganjem, da utrpi resno škodo. Predlaga, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbi ugodi, podrejeno, naj izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne Upravnemu sodišču v ponovno odločanje.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi ni sporno, da je toženka postopek obravnavanja pritožnikove prošnje za mednarodno zaščito ustavila s sklepom z dne 25. 11. 2019, ker je bilo iz uradnih evidenc pristojnega organa razvidno, da je pritožnik samovoljno zapustil azilni dom in se vanj v treh dneh ni vrnil, zaradi česar se je prošnja štela za umaknjeno (druga alineja drugega odstavka 50. člena ZMZ-1). Pritožnik je prvi zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji vložil 7. 1. 2025, torej po poteku devetmesečnega roka iz tretjega odstavka 50. člena ZMZ-1. Ta določa, da lahko oseba novo prošnjo za mednarodno zaščito vloži v devetih mesecih po izdaji sklepa o ustavitvi postopka iz šestega odstavka prejšnjega člena ter da se vsaka naslednja prošnja in prošnja, podana po poteku devetmesečnega roka, obravnavata v skladu z določbami tega zakona, ki urejajo ponovno prošnjo. Glede na to se pritožnikov zahtevek obravnava v skladu z določbami ZMZ-1, ki urejajo ponovno prošnjo.

7. Državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, katere postopek je bil ustavljen zaradi umika in ne more vložiti nove prošnje v skladu s tretjim odstavkom 50. člena tega zakona, lahko vloži ponovno prošnjo le, če ob tem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1). Novi dokazi ali nova dejstva morajo nastati po izdaji predhodne odločitve oziroma so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka iz upravičenih razlogov takrat brez svoje krivde ni mogla uveljavljati (tretji odstavek 64. člena ZMZ-1).

8. Obravnavo ponovno vložene prošnje je torej mogoče doseči le, če prosilec bodisi predloži nove dokaze bodisi navede nova dejstva (ali oboje), ki bi lahko vplivali na drugačno rešitev glede priznanja mednarodne zaščite. V obravnavani zadevi niti ni sporno, da pritožnik te zahteve ni izpolnil, saj tej presoji Upravnega sodišča ne nasprotuje. V pritožbi namreč le ponavlja tožbene navedbe, ki jih je Upravno sodišče ocenilo kot pavšalne, ter trdi, da je tveganje, da ne bo mogel živeti dostojnega življenja, resnično, stvarno, osebno in predvidljivo. Ob tem ne trdi, da je Upravno sodišče zmotno presodilo, da njegove tožbene navedbe ne pomenijo novot v smislu tretjega odstavka 64. člena ZMZ-1, niti ne navaja razlogov, ki bi na kaj takega kazali vsaj posredno.

9. Pritožnik zatrjuje še, da bi moralo sodišče upoštevati načelo nevračanja. Ker pa je tudi ta trditev ostala povsem posplošena oziroma neobrazložena tako v tožbi kot v pritožbi, jo lahko Vrhovno sodišče obravnava le na enako splošni ravni. Tako ugotavlja, da iz procesnega gradiva ne izhaja, da bi prišlo do kršitev tega načela, saj je bil pritožniku zagotovljen dostop do postopka odločanja o zahtevku za uvedbo ponovnega postopka o mednarodni zaščiti, v katerem pa ni izpolnil bremena, ki mu ga ZMZ-1 nalaga v prvem odstavku 65. člena, to je predložitve dokazov oziroma navedb novih dejstev, s katerimi bi opravičil nov postopek.

10. Iz navedenih razlogov in ker ni našlo niti razlogov, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

1 Iz povzetka obrazložitve izpodbijanega sklepa v obrazložitvi sodbe Upravnega sodišča je razvidno, da naj bi tožnik svoj zahtevek utemeljeval z istimi razlogi, kot jih je navedel že v svoji prošnji, in sicer s težavami zaradi družinske trgovine z alkoholom, in ni podal novih dejstev in dokazov.