Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK Sklep PRp 414/2024 ECLI:SI:VSKP:2024:PRP.414.2024 Generato dall'IA

Appeal granted; court held property claim must be filed in civil court, not via informal letter in violation proceedings.

Numero d'incarto VSK Sklep PRp 414/2024
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal was granted, and the first-instance judgment was revoked to be remanded for a new decision. The lower court incorrectly assumed the victim's informal letter constituted a valid property claim, whereas the Supreme Court ruled such claims require formal civil litigation. The court emphasized that without a formal claim, the offender retains illicit gains, violating the principle of restitution under the Offenses Act.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 190 paragraph 3 of the Offenses Act; Article 28 paragraph 1 of the Offenses Act: A property claim arising from an offense adjudicated in summary proceedings must be filed in civil court; an informal request does not constitute a valid claim, and the offender retains illicit gains if no formal claim is lodged.

Parole chiave

Generato dall'IA
property claim civil litigation summary proceedings illicit gains restitution principle informal request remand for decision principio della copertura dei costi

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 190 paragraph 3 of the Offenses Act
Article 28 paragraph 1 of the Offenses Act
Article 163 paragraph 8 of the Offenses Act
Article 190 of the Criminal Procedure Act

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Supreme Court of RS, IV Ips 6/2020
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi, zadeva pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je napačno štelo, da je oškodovanka uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, saj bi ga morala uveljavljati s tožbo v pravdnem postopku. Zgolj izvensodni poziv ne zadošča, ker oškodovanka ne more prisilno doseči izterjave.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Kopru odločilo, da se odvzem premoženjske koristi, izrečen z odločbo o prekršku Tržnega inšpektorata RS, OE Koper - Postojna št. 7100-474/2023-6-27004 z dne 19.7.2023, ne opravi. Oškodovanec je uveljavljal premoženjskopravni zahtevek, ki ima po določbah Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) prednost pred odvzemom premoženjske koristi.

2. Zoper sodbo se prekrškovni organ pritožuje. Vrhovno sodišče RS je s sodbo IV Ips 6/2020 odločilo, da lahko oškodovanec premoženjskopravni zahtevek za škodo, ki jo je utrpel s prekrškom, o katerem je določal prekrškovni organ v hitrem postopku, uveljavlja le v civilnem postopku. V predmetni zadevi je oškodovanka svoj premoženjskopravni zahtevek uveljavljala le v izvensodnem, ne pa tudi v sodnem postopku, zato ni mogoče šteti, da je uveljavljala premoženjskopravni zahtevek. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo določbo 190. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1).

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi tretjega odstavka 190. člena ZP-1 se ugotavlja premoženjska korist samo v tistem delu, ki ni zajet s premoženjskopravnim zahtevkom, če uveljavlja oškodovanec premoženjskopravni zahtevek, naj se mu vrnejo stvari, ki so bile pridobljene s prekrškom, oziroma znesek, ki ustreza njegovi vrednosti. Za odločitev v predmetni zadevi je odločilno, ali in v kakšnem obsegu je oškodovanka uveljavljala premoženjskopravni zahtevek. Prekršek je bil ugotovljen v hitrem postopku prekrškovnega organa, zato o premoženjskopravnem zahtevku v postopku o prekršku ni bilo odločeno. V takih primerih ga mora oškodovanec uveljavljati v civilnem postopku. Iz dopisa oškodovanke izhaja, da je premoženjskopravni zahtevek po pošti posredovala storilki in da ji še ni bil izplačan. Prekrškovni organ pravilno opozarja, da je sodišče prve stopnje napačno štelo, da je oškodovanka uveljavljala premoženjskopravni zahtevek, saj bi ga morala uveljavljati s tožbo v pravdnem postopku. Zgolj izvensodni poziv ne zadošča, ker oškodovanka ne more prisilno doseči izterjave. Če bi veljalo stališče sodišča prve stopnje in storilka ne bi prostovoljno plačala in bi zahtevek zastaral, bi to pomenilo, da bi storilka obdržala premoženjsko korist, pridobljeno s prekrškom ali zaradi njega, kar pa je v nasprotju z določbo prvega odstavka 28. člena ZP-1.

5. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo, zadevo pa vrnilo sodišču prve stopnje v novo odločitev (osmi odstavek 163. člena ZP-1). Sodišče prve stopnje namreč doslej še ni ugotavljalo višine premoženjske koristi in bi zato odločanje pritožbenega sodišča pomenilo poseg v storilkino pravico do pritožbe.