Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep II DoR 467/2023 ECLI:SI:VSRS:2024:II.DOR.467.2023 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses revision request as first-instance judgment on res judicata is final and binding.

Numero d'incarto VSRS Sklep II DoR 467/2023
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's petition for permission to file a revision against the final judgment. The first-instance court dismissed the plaintiff's claim because the primary request had already been legally barred by a prior final decision, and the secondary claim regarding acquisitive prescription was also rejected. The Supreme Court upheld this ruling, finding that the conditions for allowing a revision under the Code of Civil Procedure were not met.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

367.a ZPP; 367.c ZPP: A revision petition is inadmissible when the lower court's decision relies on the principle of res judicata regarding a previously decided issue, as the conditions for extraordinary review are not satisfied.

Parole chiave

Generato dall'IA
res judicata revision petition Code of Civil Procedure final judgment property rights acquisitive prescription supreme court review posizione della vittima

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Zapustnica (tožnikova mati) je leta 1996 napisala oporoko v korist tožnika, leta 1998 pa je napisala novo oporoko v korist tožencev, s katero je razveljavila prvo oporoko. Umrla je leta 2003. Tožnik razglašene oporoke iz leta 1998 ni priznal, zato ga je zapuščinsko sodišče napotilo na pravdo za ugotovitev njene neveljavnosti. V postopku ni bil uspešen. Tožnik je nato leta 2019 vložil tožbo, ki se obravnava v tem postopku, in sicer primarno za ugotovitev lastninske pravice zaradi dedovanja po oporoki iz leta 1996, podredno pa za ugotovitev lastninske pravice zaradi priposestvovanja nepremičnin, ki so bile predmet oporoke iz leta 1996. Tožnik trdi, da ima nepremičnine v dobroverni posesti od materine smrti na podlagi oporoke iz leta 1996, vse do vložitve tožbe leta 2019, kar je več kot 10 let.

2. Sodišče prve stopnje je zavrglo primarni tožbeni zahtevek, ker je bil zahtevek z enako vsebino že pravnomočno zavrnjen s sodbo istega sodišča, in zavrnilo podredni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik na podlagi priposestvovanja postal lastnik nepremičnine parc. št. 297/2 k. o. ... do 1/4, ki je v zemljiški knjigi vpisana na ime prve toženke, in nepremičnine parc, št. 297/1 k. o. ... do 7/16, ki je v zemljiški knjigi vpisana na ime prve toženke, kot tudi na deležu, ki je v zemljiški knjigi vpisan na ime drugega toženca.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja naslednje vprašanje: Ali je sodišče v okoliščinah konkretnega primera pravilno uporabilo določila 28. in 29. člena Stvarnopravnega zakonika glede zaključka, da ni izkazana dobrovernost tožnika kot lastniškega posestnika nepremičnin, ki sta zajeti v podrednem tožbenem zahtevku?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).