Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sodba XI Ips 73975/2023 ECLI:SI:VSRS:2024:XI.IPS.73975.2023 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal against detention extension due to lack of evidence and procedural flaws.

Numero d'incarto VSRS Sodba XI Ips 73975/2023
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the defense's request for protection of legality regarding the extension of a detention order. The court found that the lower courts' decision did not rely on statements from foreign nationals who had fled the asylum center, meaning their testimony was not evidence in the proceedings. Consequently, the defendants' right to be heard was not violated, and the appeal was dismissed as based on false factual assumptions.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZKP 420. odst. 2; 423. odst. 2; 425. ZKP: A request for protection of legality is inadmissible if it challenges established facts without legal basis or relies on evidence that was not part of the trial record, thereby failing to demonstrate a violation of the right to be heard.

Parole chiave

Generato dall'IA
protection of legality detention extension right to be heard false factual assumption evidence admissibility procedural flaw ZKP 420 mutamento della situazione nel paese d'origine

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
2. odst. 420. ZKP
2. odst. 423. ZKP
425. ZKP
95. ZKP
3. odst. 5. ZST-1
17. točka 1. odst. 5. ZST-1
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

[JEDRO]

Izpodbijani pravnomočni sklep se ne opira na kakršnekoli izjave tujcev, ki so pobegnili iz azilnega doma, torej njihove izjave niso dokaz v tem postopku in tujci ne predstavljajo obremenilnih prič, zato obdolžencu ni mogla biti kršena pravica do njihovega zaslišanja.

[OBRAZLOŽITEV]

A. 1. Zunajobravnavni senat Okrožnega sodišča v Kopru je ob vloženi obtožnici zaradi kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države po tretjem odstavku 308. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) zoper obdolženega A. A. podaljšal pripor iz pripornega razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP). Višje sodišče v Kopru je pritožbo obdolženčevih zagovornikov zavrnil kot neutemeljeno.

2. Zoper sklep so iz vseh zakonskih razlogov zahtevo za varstvo vložili obdolženčevi zagovorniki in Vrhovnemu sodišču predlagali, naj zahtevi ugodi in odrejeni pripor odpravi.

3. Vrhovna državna tožilka Irena Kuzma je skladno z drugim odstavkom 423. člena ZKP odgovorila na zahtevo za varstvo zakonitosti in predlagala njeno zavrnitev.

4. Vrhovno sodišče je odgovor vrhovne državne tožilke na podlagi drugega odstavka 423. člena ZKP poslalo obdolžencu in njegovim zagovornikom. Slednji so se o njem izjavili in vztrajali pri navedbah iz zahteve za varstvo zakonitosti.

B. 5. Navedbe, da obdolženec ni vedel, da tujci ne posedujejo dovoljenj za vstop v državo in da z njimi ni komuniciral, s katerimi skušajo vložniki izpodbiti utemeljen sum, so usmerjene v nasprotovanje ugotovljenim dejanskim okoliščinam, kar ne predstavlja razloga za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

6. Nadalje vložniki trdijo, da naj bi bila obdolžencu kršena pravica do zaslišanja obremenilnih prič, ker turški državljani, ki naj bi jih prevažal, pred sodiščem niso bili zaslišani. Kot izhaja iz izpodbijanega pravnomočnega sklepa, so tujci zapustili azilni dom in posledično res niso bili zaslišani. Pri tem sta nižji sodišči pravnomočno ugotovili, 1 da zbrano dokazno gradivo, tudi v odsotnosti izjav tujcev, v tej fazi postopka zadošča za dejanski zaključek, da je podan utemeljen sum. Ključno je, da se izpodbijani pravnomočni sklep ne opira na kakršnekoli izjave tujcev, torej njihove izjave niso dokaz v tem postopku in tujci ne predstavljajo obremenilnih prič, zato obdolžencu ni mogla biti kršena pravica do njihovega zaslišanja.

7. Nazadnje zagovornica nasprotuje tudi begosumnosti in sorazmernosti odrejenega ukrepa, pri čemer ostaja na ravni pavšalnega nasprotovanja presoji relevantnih dejanskih okoliščin, s čimer, kot že pojasnjeno, v zahtevi za varstvo zakonitosti ne more uspeti.

C. 8. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da kršitve, ki jih v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljajo obdolženčevi zagovorniki, niso podane, zahteva pa je v večjem delu podana iz nedovoljenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja, zato jo je v skladu z določilom 425. člena ZKP zavrnilo.

9. Če bo za obdolženca nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev zahteve za varstvo zakonitosti zoper pravnomočen sklep o podaljšanju pripora po tarifni številki 74014 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in s 17. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočnosti sodbe.

1 Tč. 9 prvostopenjskega in tč. 5 drugostopenjskega sklepa.