Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 600/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:I.CP.600.2023 Generato dall'IA

Appeal court reversed lower court's suspension of proceedings, ruling clear ZPP provisions cannot be interpreted via analogy for procedural efficiency.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 600/2023
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal court reversed the first-instance decision suspending the proceedings against the second defendant. The defendant argued that clear provisions of the Civil Procedure Act (ZPP) should not be interpreted via analogy to suspend proceedings based on pending appeals, citing constitutional principles. The court held that statutory rules are not subject to discretionary interpretation for procedural efficiency and must be applied as written.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

1. točka 1. odstavka 206. člena ZPP; Jasne določbe ZPP sodišče ne more poljubno interpretirati preko analogije za razlog smotrnosti, saj bi to kršilo načelo pravne varnosti.

Parole chiave

Generato dall'IA
prekinitev postopka predhodno vprašanje Zakon o pravdnem postopku načelo pravne varnosti analogija v sodnem postopku revizija odškodninska odgovornost procedura di revisione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
VSL II Cp 1040/2022
člena ZPP se je zavzelo v zadevah VSL II Cp 1040/2022, II Cp 1804/2022 in II Cp 1816/2022.
VSL II Cp 1804/2022
VSL II Cp 1816/2022
VSL II Cp 750/2022
Nasprotno stališče je bilo zavzeto v zadevi VSL II Cp 750/2022.
II Ips 41/2022
Supreme Court dismisses damages claim against Bank of Slovenia for issuing extraordinary measures against subordinated bonds.
II DoR 520/2021
Supreme Court allows review regarding constitutional review necessity and disclosure duty compliance in debt instrument liability case.
U-I-4/20-19
Višje sodišče v Ljubljani je sklep II Cp 1040/2022 izdalo v smislu varovanja načela pravne varnosti, to pa je v nasprotju z navodilom Ustavnega sodišča v odločbi U-I-4/20-19 z dne 5.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja (ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje). V obravnavani zadevi pa ne gre za tako situacijo. Postopka ni dopustno prekiniti za primer, če se bo (glede na odločitev Vrhovnega sodišče RS) izkazalo, da zastavljeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje (za katerega se je sodišče v naprej odločilo, da ga ne bo reševalo, ker bo treba počakati na odločitev o tožbenih zahtevkih za povrnitev škode zoper Banko Slovenije). Določb ZPP, ki so jasne, sodišče ne more poljubno interpretirati tudi v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti, sklicujoč se na izjemne okoliščine primera. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti tudi ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva oziroma zahteva.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje prekinilo postopek zoper 2. toženko do odločitve o reviziji v zadevi II Ips 41/2022.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila 2. toženka iz vseh predvidenih pritožbenih razlogov s predlogom za njegovo razveljavitev. Opredeljuje tudi pritožbene stroške. Trdi, da pogoji po 206. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) niso izpolnjeni. Odločitev sodišča povzroča nevzdržen pravni položaj, ker odreka pravico do sodnega varstva in posega v ustavno zagotovljeno pravico drugotoženke do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Opravljen ni bil niti poravnalni narok, izničen je institut zastaranja, še vedno je možno podajati nove trditve, toženka si ne more pripraviti obrambe. Vprašanje, ali je lahko odločitev o zakonitosti in ustavnosti odločbe o izrednih ukrepih predhodno vprašanje pri odločanju o odškodninski odgovornosti tožene stranke zaradi opustitve pravnega sredstva zoper odločbo o izrednih ukrepih, ni tako zapleteno, da nanj sodišče ne bi moglo samo odgovoriti. Tudi, če bi bilo odločba o izrednih ukrepih nezakonita, bi izredni ukrep s prenehanjem obveznic X ostal v veljavi in se v razmerju med strankama ne bi nič spremenilo. Vzročne zveze ni, o tem obstaja tudi konsistentna sodna praksa. Višje sodišče v Ljubljani je sklep II Cp 1040/2022 izdalo v smislu varovanja načela pravne varnosti, to pa je v nasprotju z navodilom Ustavnega sodišča v odločbi U-I-4/20-19 z dne 5. 3. 2020, s katero je zadržalo izvajanje Zakon o postopku sodnega in izvensodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank (ZPSVIKOB). Ustavno sodišče je izrecno poudarilo ločenost zahtevkov, ki jih imajo upniki kvalificiranih obveznosti do Banke Slovenije ter do bank. Odškodninsko odgovornost banke zaradi učinka izrednega ukrepa je 261.e člen ZBan-1 izključil, namesto tega pa je upnikom kvalificiranih obveznosti zakon dal na voljo uveljavljanje odškodninskih zahtevkov zoper Banko Slovenije. Ustavno sodišče je izrecno poudarilo, da je treba različna pravna vprašanja reševati različno in ne skupaj. Upoštevati je treba tudi, da je odločitev o zahtevku odvisna tudi od pričanja zaposlenih, ki so pred dvanajstimi leti vpisovali obveznice. Nedopustno je čakati na odločitev o ustavnosti ZPSVIKOB, ki se na toženo stranko ne nanaša.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je postopek prekinilo po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP, ker bo Vrhovno sodišče RS o tem, ali odločitev o tožbi za povrnitev škode zoper Banko Slovenije v razmerju do postopka, v katerem imetnika kvalificiranih pravic od poslovne banke zahtevata povrnitev škode zaradi opustitve izpodbijanja odločbe o izrednih ukrepih Banke Slovenije predstavlja predhodno vprašanje, odločalo v zadevi II Ips 41/2022, sodišče samo pa ne bo reševalo predhodnega vprašanja. Ocenilo je tudi, da je postopek smotrno prekiniti za zagotovitev pravne varnosti, ker gre za izjemne okoliščine primera, vključno z nedorečenostjo odškodninskega sodnega varstva upravičencev iz kvalificiranih obveznosti, številčnostjo in dolgotrajnostjo postopkov na Ustavnem in drugih sodiščih.

6. Višje sodišče je o vprašanju, ali revizija, vložena v podobni zadevi kot je obravnavana, utemeljuje prekinitev postopka, že odločalo in sicer v povezavi oziroma smiselni razlagi četrtega odstavka 206. člena ZPP. Za široko razlago četrtega odstavka 206. člena ZPP se je zavzelo v zadevah VSL II Cp 1040/2022, II Cp 1804/2022 in II Cp 1816/2022. Nasprotno stališče je bilo zavzeto v zadevi VSL II Cp 750/2022.

7. Zaradi razlogov, podanih v nadaljevanju, višje sodišče ocenjuje, da je pritožbeno zatrjevanje, da pogoji za prekinitev postopka niso izpolnjeni, utemeljeno.

8. V skladu s 1. točko prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da samo ne bo reševalo predhodnega vprašanja (ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje). V obravnavani zadevi pa ne gre za tako situacijo. Postopka ni dopustno prekiniti za primer, če se bo (glede na odločitev Vrhovnega sodišče RS) izkazalo, da zastavljeno vprašanje predstavlja predhodno vprašanje (za katerega se je sodišče v naprej odločilo, da ga ne bo reševalo, ker bo treba počakati na odločitev o tožbenih zahtevkih za povrnitev škode zoper Banko Slovenije). Določb ZPP, ki so jasne, sodišče ne more poljubno interpretirati tudi v posameznem primeru iz razlogov smotrnosti, v imenu pravne varnosti, sklicujoč se na izjemne okoliščine primera. Ravno v nasprotju z načelom pravne varnosti bi bilo, da bi se jasne in nedvoumne določbe ZPP v posameznih primerih interpretiralo drugače, kot se glasijo, in sicer preko analogije. Razlog smotrnosti zaradi zagotovitve pravne varnosti tudi ni samostojen razlog za prekinitev postopka, pač pa je v referenčnih določbah (drugi in četrti odstavek 206. člena ZPP) združen s položaji, ki jih ZPP izrecno predvideva oziroma zahteva.

9. Nobenega dvoma tudi ni, da ustavno načelo pravne varnosti narekuje, da se enaki pravni položaji obravnavajo enako. Za enotno sodno prakso po zakonu skrbi Vrhovno sodišče RS. To ima pred seboj revizijo v zadevi, podobni navedeni (II Ips 41/2022, dopuščeni po sklepu II DoR 520/2021), zato je pomembno, da se v razumnem času reši, stranki pa so na voljo pospešitvena sredstva. Vendar to presega odločanje o prekinitvi postopka v tej zadevi. Omeniti velja zgolj, da je revizija kot pravno sredstvo v dispoziciji stranke (in ni primerljiva npr. s položajem, ko sodnik predlaga izdajo svetovalnega mnenja). Negotovo je tudi, ali bo Vrhovno sodišče RS sploh vsebinsko odločalo o obeh dopuščenih revizijskih vprašanjih.

10. Na podlagi navedenega je višje sodišče pritožbi tožene stranke ugodilo in sklep sodišča prve stopnje razveljavilo (tretja točka 365. člena ZPP).

11. Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju postopka moralo o tem, ali je vprašanje (ne)zakonitosti odločbe Banke Slovenije predhodno vprašanje za odločanje v tej pravdi ali ne, odločati samo, in ga v primeru pozitivnega odgovora tudi razrešiti.

12. Ker je pravica do povračila stroškov postopka odvisna od odločitve o glavni stvari, se odločitev o stroških pritožbenega postopka pridrži za končno odločbo (četrti in šesti odstavek 163. člena ZPP, tretji odstavek 165. člena istega zakona).