Legislator Giurisprudenza & Legislazione
UPRS Sklep II U 296/2020-25 ECLI:SI:UPRS:2022:II.U.296.2020.25 Generato dall'IA

Administrative court dismisses lawsuit after plaintiff dies, noting personal rights are non-hereditary.

Numero d'incarto UPRS Sklep II U 296/2020-25
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The administrative court dismissed the lawsuit because the plaintiff died after filing the action, eliminating their capacity to be a party. The case concerned an administrative decision extending the placement of the deceased in a special strict regime of detention. Since the right to challenge such a measure is strictly personal and non-hereditary, the court could not continue the proceedings.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku, peti odstavek 81. člena; Zakon o upravnem sporu, prvi odstavek 22. člena: The death of a party terminates their legal capacity, and strictly personal rights such as challenging detention measures are non-hereditary, necessitating the dismissal of the lawsuit.

Parole chiave

Generato dall'IA
death of party non-hereditary rights strict regime detention capacity to be a party administrative litigation personal rights dismissal of lawsuit violazione delle norme sicurezza

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
5th paragraph of Article 81 of the Code of Civil Procedure
1st paragraph of Article 22 of the Administrative Disputes Act
1st paragraph, point 3 of Article 36 of the Administrative Disputes Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Tožba se zavrže.

[JEDRO]

V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik, ki v tem upravnem sporu nima pooblaščenca, po vložitvi tožbe umrl. Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi. Poleg tega se sporno pravno razmerje nanaša na odločbo o podaljšanju namestitve v posebnem strožjem režimu zapora, kar pomeni, da je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožnika, strogo osebne pravice pa so nepodedljive. Sodišče je zato tožbo zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik je 17. 9. 2020 vložil tožbo zoper uvodoma navedeno odločbo tožene stranke, s katero mu je bila podaljšana namestitev v posebnem strožjem režimu zapora.

2. Tožena stranka je podala odgovor na tožbo, v katerem je vztrajala pri danih ugotovitvah v izpodbijani odločbi.

3. Upravno sodišče RS je po uradni dolžnosti vpogledalo v dopis Zavoda za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora Celje št. 720-422/2017/1819, ki obvešča sodišče, da je obsojenec A. A. dne ... 6. 2021 umrl.

4. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben (80. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se v upravnem sporu uporablja na podlagi prvega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1), kolikor ZUS-1 ne določa drugače. Smrt stranke ima za posledico konec njene pravne sposobnosti in s tem konec sposobnosti biti stranka v sodnem postopku. V petem odstavku 81. člena ZPP je določeno, da sodišče v primeru, če ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka ne more biti pravdna stranka, pomanjkljivosti pa so take, da onemogočajo nadaljnjo pravdo, tožbo zavrže.

5. V postopku je bilo ugotovljeno, da je tožnik, ki v tem upravnem sporu nima pooblaščenca, po vložitvi tožbe umrl. Pomanjkanja procesne predpostavke sposobnost biti stranka ni mogoče odpraviti z nobenim ukrepom, saj jo fizična oseba s smrtjo izgubi. Poleg tega se sporno pravno razmerje nanaša na podaljšana namestitev v posebnem strožjem režimu zapora, kar pomeni, da je izpodbijana odločitev vezana izključno na osebo tožnika, strogo osebne pravice pa so nepodedljive. Sodišče je zato tožbo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in ob smiselni uporabi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.