Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cp 23/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:II.CP.23.2023 Generato dall'IA

Appeal dismissed: A prior court judgment cannot serve as new evidence to restart a concluded labor dispute.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cp 23/2023
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The court dismissed the appellant's request to reopen a final labor dispute by citing a favorable judgment from a similar case. The appellant argued that the first-instance court failed to recognize mobbing, whereas the prior judgment did, and thus new evidence should have been available. The court ruled that a prior court decision is not a new fact or proof under the relevant statute, as it cannot alter the factual basis of the original proceedings.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 394. člen; 398. člen; 365. člen: A final court judgment in a similar case does not constitute new facts or evidence under Article 394(10) of the Civil Procedure Act and cannot serve as a ground for reopening a concluded proceeding.

Parole chiave

Generato dall'IA
reopening of proceedings new evidence requirement prior court judgment mobbing on workplace labor dispute law nuove allegazioni di diritto procedura di rivendicazione nel pignoramento inutilizzabilità delle prove illecite

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 399/2021
Sodba II Ips 14/2002
Sodba II Ips 400/2002
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Sodna odločba v podobni zadevi ni dejstvo oziroma dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče uspešno predlagati obnovo postopka.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo tožnikov predlog za obnovo postopka opr. št. IV P 85/2017.

2. Zoper takšno odločitev je tožnik vložil pravočasno pritožbo s katero uveljavlja pritožbene razloge bistvenih kršitev določb postopka, zmotne uporabe materialnega prava in zmotne ter nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da je po pravnomočno zaključenem postopku uspel pridobiti sodbo Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 399/2021 z dne 30. 9. 2021, v kateri je sodišče obravnavalo bistveno podobne historične dogodke. S tožnico v omenjeni zadevi sta bila sodelavca in oba trpela mobing na delovnem mestu na oddelku, katerega predstojnica je bila toženka v tej zadevi. Ker je sodišče v omenjeni zadevi tožnici ugodilo, njemu pa ne, je predlagal obnovo postopka. V prejšnjem postopku se na omenjeno pravnomočno sodbo ni mogel sklicevati in tega dokaza predložiti in ustrezno argumentirati, zato tega dokaza brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v času preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodbo. Pravnomočna sodba Višjega delovnega in socialnega sodišča je potrdila dejstva, ki pa so obstajala že v času rednega postopka tožeče stranke. Če bi bila ta sodba uporabljena v prejšnjem postopku bi bila zanj izdana ugodnejša sodba. V tem postopku sta obe sodišči napačno uporabili materialno pravo glede presojanja elementa protipravnosti. Zaradi napačne uporabe materialnega prava je posledično prišlo tudi do nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Če bi sodišči presojali ravnanja tožene stranke kot celote ter pravilno vrednotili materialnopravna pravila, ki urejajo trpinčenje na delovnem mestu, bi bil rezultat dokaznega postopka v obravnavani zadevi diametralno nasproten. V predlaganem novem dokazu (pravnomočni sodbi) je to jasno in nedvoumno obrazloženo. Navedeni novi dokaz bi prinesel drugačno razumevanje in posledično presojo elementov mobinga.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Obnova postopka je omejeno izredno pravno sredstvo proti sodnim odločbam, s katerim je postopek pravnomočno končan. Zahteva se lahko le iz razlogov, ki so taksativno navedeni v 394. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Obnove postopka ni mogoče zahtevati iz razloga napačne uporabe materialnega prava.

5. V obravnavani zadevi je tožnik navajal, da uveljavlja obnovitveni razlog iz 10. točke 394. člena ZPP, po katerem se postopek na predlog stranke lahko obnovi, če izve stranka za nova dejstva, ali pa najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, na podlagi katerih bi bila lahko izdana zanjo ugodnejša odločba, če bi bila ta dejstva, oziroma če bi bili ti dokazi uporabljeni v prejšnjem postopku. Gre za obnovitveni razlog, ki meri na nepravilnost sodbe o dejstvih (preamissa minor), ki bi bila ob upoštevanju nove trditve oziroma dokaza drugačna in bi pripeljala do ugodnejšega pravnega zaključka za predlagatelja obnove.

6. Tožnik je v predlogu za obnovo postopka sodiščema prve in druge stopnje očital, da nista opravili celostne presoje ravnanj toženke kot povzročiteljice trpinčenja na delovnem mestu 1 , tako kot je to storilo Višje delovno in socialno sodišče v sodbi Pdp 399/2021, ki jo prilaga kot nov dokaz, in v kateri je, kot navaja, omenjeno sodišče v delovnem sporu prepoznalo v ravnanju toženke znake mobinga. Tožnik s svojimi trditvami v predlogu za obnovo postopka ne uveljavlja novih dejstev oziroma dokazov, na podlagi katerih bi bila lahko zanj izdana ugodnejša odločba, ampak sodiščema prve in druge stopnje očita napačno uporabo materialnega prava pri presoji protipravnosti toženkinega ravnanja. Tudi sodna odločba v podobni zadevi ni dejstvo oziroma dokaz, na podlagi katerega bi bilo mogoče uspešno predlagati obnovo postopka. Sodba izdana v drugem postopku ne more biti del dejanske podlage sodbe, zato tudi ne more biti dejstvo ali dokaz iz 10. točke 394. člena ZPP. 2

7. Tožnikov predlog za obnovo postopka tako ni oprt na dovoljen obnovitveni razlog, zato ga je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo (prvi odstavek 398. člena ZPP). Na podlagi 2. točke 365. člena ZPP je bilo zato treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

1 Sodišči sta zaključili, da tožnik ni uspel dokazati vseh elementov odškodninske odgovornosti toženke, in sicer protipravnosti njenih dejanj, ki jih tudi, če se jih presoja kot celoto, ni mogoče opredeliti kot trpinčenja na delovnem mestu, saj ne predstavljajo sistematičnih in ponavljajočih se ravnanj, niti ne gre za očitno negativna dejanja, graje vredna in žaljiva ter usmerjena proti tožniku (tč. 22 obrazložitve sodbe pritožbenega sodišča II Cp 382/2020 z dne 7. 10. 2020)

2 Sodba in sklep II Ips 14/2002, II Ips 400/2002.