Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep III DoR 72/2023 ECLI:SI:VSRS:2023:III.DOR.72.2023 Generato dall'IA

Supreme Court allows review regarding validity of easement termination and indefinite duration interpretation under Slovenian law.

Numero d'incarto VSRS Sklep III DoR 72/2023
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Parzialmente accolto (Partially Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia granted permission for a review of the second-instance judgment concerning a dispute over a real easement. The core issues involve whether the original owner could terminate the easement agreement after transferring ownership without assuming the payment obligation, and whether the contract's duration was indefinite. The court permitted the review because the lower courts applied material law regarding easement termination and the interpretation of contract duration, which are grounds for appellate scrutiny under the relevant procedural code.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 367.a odst. 1: The Supreme Court may permit a review when the second-instance court incorrectly applied material law regarding the termination of real easements or the interpretation of contract duration as indefinite.

Parole chiave

Generato dall'IA
real easement termination contract duration interpretation ownership transfer obligations Supreme Court review material law application indefinite term contract Slovenian property law affezione durante il servizio

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Revizija se dopusti glede vprašanj:

– Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da sme prvotni lastnik gospodujoče nepremičnine odstopiti od Pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 19. 5. 2003, po tem, ko mu je ostala le še zaveza plačevanja nadomestila za plačilo služnosti, lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini pa je prenesel na novega pridobitelja, pri čemer pri prenosu svoje lastninske pravice ni poskrbel, da bi njegovo zavezo plačevanja prevzel pridobitelj lastninske pravice, ki bo odslej deležen vseh koristi od služnosti?

– Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je tožničina odpoved pogodbe po 333. členu OZ pravno učinkovita, ker je bila po tej pogodbi služnost ustanovljena „za čas funkcioniranja objekta poslovno-parkirne garažne hiše“, kar je štelo za nedoločen čas, saj je štelo, da gre za opredelitev razloga ustanovitve in namembnosti služnosti in ne zamejitev trajanja služnosti?

[JEDRO]

Revizija se dopusti glede vprašanj:

- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da sme prvotni lastnik gospodujoče nepremičnine odstopiti od Pogodbe o ustanovitvi služnosti z dne 19. 5. 2003, po tem, ko mu je ostala le še zaveza plačevanja nadomestila za plačilo služnosti, lastninsko pravico na gospodujoči nepremičnini pa je prenesel na novega pridobitelja, pri čemer pri prenosu svoje lastninske pravice ni poskrbel, da bi njegovo zavezo plačevanja prevzel pridobitelj lastninske pravice, ki bo odslej deležen vseh koristi od služnosti?

- Ali je sodišče druge stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je tožničina odpoved pogodbe po 333. členu OZ pravno učinkovita, ker je bila po tej pogodbi služnost ustanovljena "za čas funkcioniranja objekta poslovno-parkirne garažne hiše", kar je štelo za nedoločen čas, saj je štelo, da gre za opredelitev razloga ustanovitve in namembnosti služnosti in ne zamejitev trajanja služnosti?

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je pogodba o ustanovitvi stvarne služnosti z dne 19. 5. 2003, sklenjena med Republiko Slovenijo kot lastnico zemljišča, Kliničnim centrom Ljubljana kot uporabnikom zemljišča in Mestno občino Ljubljana kot služnostnim upravičencem, dne 7. 3. 2020 prenehala veljati (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo povrnitev pravdnih stroškov prvi toženi stranki v višini 915,00 EUR, stranski intervenientki pa 37,33 EUR, vse z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožeče stranke zoper sodbo sodišča prve stopnje in sodbo spremenilo tako, da je ugotovilo prenehanje veljavnosti prej omenjene pogodbe (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo povrnitev stroškov postopka v višini 1.767,05 EUR z morebitnimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje tožena stranka vlaga predlog za dopustitev revizije.

4. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) glede vprašanj, opredeljenih v izreku sklepa. Revizijo je zato v tem obsegu dopustilo.

5. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).