Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I Up 75/2023 ECLI:SI:VSRS:2023:I.UP.75.2023 Generato dall'IA

Appeal dismissed because appellant lacked legal qualification to file appeal without counsel.

Numero d'incarto VSRS Sklep I Up 75/2023
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court dismissed the appeal lodged by a party who failed to demonstrate they held a legal qualification. The appellant filed the appeal personally despite the first-instance court rejecting it for being untimely and inadmissible due to lack of legal standing. The court ruled that without a lawyer's representation, the appeal is procedurally invalid, and this restriction does not violate constitutional rights.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

ZUS-1 22. odst. 2; ZPP 343. odst. 4: An appeal filed by a party without a legal qualification is inadmissible unless represented by a licensed attorney.

Parole chiave

Generato dall'IA
legal qualification requirement admissibility of appeal mandatory legal representation procedural standing unlicensed attorney filing autorizzazione ad agire violazione delle norme procedurali eccezioni processuali tardive

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
ZUS-1 22. odst. 2
ZPP 343. odst. 4
Ustava RS 125. člen
Ustava RS 25. člen

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
U-I-69/07
S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v odločbi U-I-69/07 z dne 4.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrže.

[JEDRO]

Pritožbo je vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, zato pritožba ni dovoljena in jo je Vrhovno sodišče zavrglo.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot nedovoljeno in prepozno zavrglo tožničino pritožbo, ki jo je vložila zoper sklep istega sodišča I U 1549/2021-18 z dne 23. 11. 2022.

2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper ta sklep z dne 19. 1. 2023 ponovno sama vložila pritožbo.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. Po določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 lahko stranka v postopku s pritožbo opravlja dejanja samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča pogoj obveznega zastopanja po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, ne velja le, če ima stranka ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 1

5. Z navedenim pogojem in posledicami njegove neizpolnitve je bila pritožnica seznanjena tudi v pravnem pouku izpodbijanega sklepa, pritožbo pa je kljub temu vložila sama.

6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu še pojasnilo, da je pri Ministrstvu za pravosodje kot upravljavcu uradne evidence preverilo, ali ima pritožnica opravljen pravniški državni izpit, in ugotovilo, da pritožnica ni evidentirana v evidenci oseb z opravljenim pravniškim državnim izpitom. Pritožnica v obravnavani pritožbi tudi ne zatrjuje, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče je zato ni ponovno pozivalo, naj izkaže izpolnjevanje zahtevanega pogoja.

7. Ker je torej pritožbo vložila oseba, ki zaradi pomanjkanja postulacijske sposobnosti te pravice nima, pritožba ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je Vrhovno sodišče zavrglo.

8. K navedenemu Vrhovno sodišče še dodaja, da so sodniki pri odločanju vezani na ustavo in zakon (125. člen Ustave RS). Zato nikomur ne smejo dati več pravic, kot mu jih dajeta Ustava RS in zakon. Torej tudi pritožbe, ki jo vloži stranka sama in ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit, sodišče ne sme obravnavati kot dovoljene, temveč jo mora zavreči. S tem pa, kot je presodilo že Ustavno sodišče v odločbi U-I-69/07 z dne 4. 12. 2008, ni kršena pravica stranke do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave RS.

9. O zadevi je odločil sodnik posameznik na podlagi prvega odstavka 366.a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.

1 Npr. zadeve Vrhovnega sodišča I Up 38/2009, I Up 575/2011, I Up 316/2014, I Up 57/2015, I Up 101/2015, I Up 122/2015 in druge.