Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 11/2023 ECLI:SI:VSLJ:2023:I.CP.11.2023 Generato dall'IA

Appeal dismissed; temporary injunction denied as it lacks connection to the co-ownership division request.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 11/2023
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The High Court in Ljubljana dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a request for a temporary injunction in a co-ownership division proceeding. The appellants sought an order to connect their house to the electrical grid, arguing the co-owner refused consent, but the court found this request unrelated to their primary claim for property division. Consequently, the court ruled that the temporary measure was not necessary to prevent harm in the context of the co-ownership dispute.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

67. člen Stvarnopravnega zakonika; 149. člen in nasl. ZNP-1: A temporary injunction in a co-ownership division proceeding is only permissible if directly linked to the main claim and necessary to prevent imminent harm or irreparable damage; a request unrelated to the division claim does not justify such protective measures.

Parole chiave

Generato dall'IA
temporary injunction co-ownership division procedural necessity electrical grid connection property division appeal distribuzione dell'elettricità piano settoriale elettrodotti danneggiamento d'impianti elettrici

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
67. člen Stvarnopravnega zakonika
Res v predlogu za izdajo začasne odredbe navajata, da med solastniki ni doseženo soglasje v zvezi s priklopom hiše na elektriko, vendar sodnega varstva za ureditev tega razmerja med solastniki ne predlagata (67. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ, 149.
149. člen in nasl. ZNP-1
člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ, 149. člen in nasl. ZNP-1).
70. člen SPZ
Predlagata zgolj delitev solastnine (70. člen SPZ, 155.
155. člen in nasl. ZNP-1
člen SPZ, 155. člen in nasl. ZNP-1).
272. člen ZIZ
350. člen ZPP
365. člen ZPP
366. člen ZPP
165. člen ZPP
40. člen ZPP
42. člen ZNP-1
člena ter 42. člen ZNP-1 ter šesti odstavek 38.
38. člen ZIZ
239. člen ZIZ
člena in 239. člen ZIZ).
313. člen ZPP
V kolikor predlagateljici naloženega jima zneska stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bosta povrnili, sta od tega zneska dolžni plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299.
299. člen Obligacijskega zakonika

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Predlagateljici sta v roku 8 dni dolžni povrniti nasprotni udeleženki 820,57 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

[JEDRO]

Po večinskem stališču sodne prakse je v nepravdnem postopku zaradi delitve stvari v solastnini dopustna izdaja ureditvene začasne odredbe zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode. Takšno začasno odredbo je mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih in je pri odločanju potreben restriktiven pristop.

Predlagateljici v predlogu za izdajo začasne odredbe res navajata, da med solastniki ni doseženo soglasje v zvezi s priklopom hiše na elektriko, vendar sodnega varstva za ureditev tega razmerja med solastniki ne predlagata. S predlagano začasno odredbo želita urediti nekaj, česar s svojim predlogom za razdružitev solastnine od nasprotne udeleženke sploh ne zahtevata. Predlagano zavarovanje torej sploh ni povezano s sodnim varstvom, ki ga predlagateljici s predlogom za delitev solastnine zasledujeta.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V predmetni nepravdni zadevi je prvo sodišče ugodilo predlogu za izdajo začasne odredbe, da se izda soglasje za priključitev hiše na naslovu ..., na električno omrežje, katerega imetnica priključka in plačnica bo prva predlagateljica.

2. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru nasprotne udeleženke, razveljavilo izdani sklep o začasni odredbi ter predlog za izdajo začasne odredbe zavrnilo. Predlagateljicama je še naložilo, da nasprotni udeleženki povrneta stroške postopka zavarovanja v višini 410,65 EUR.

3. V pravočasni pritožbi predlagateljici uveljavljata pritožbeni razlog napačne uporabe materialnega prava. Predlagata razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglašata pritožbene stroške. Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju, ko bo nanje sproti odgovorjeno.

4. Nasprotna udeleženka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi je prvostopenjsko sodišče odločalo o predlogu za izdajo začasne odredbe v nepravdnem postopku za delitev stvari v solastnini. Predlagateljici sta v predlogu navedli, da sta skupaj z nasprotno udeleženko solastnici nepremičnin, in sicer imata predlagateljici vsaka delež do 1/4, nasprotna udeleženka pa do ½, v naravi pa je to stanovanjska hiša z zemljiščem, v kateri biva le prva predlagateljica. Glede predlagane začasne odredbe sta v predlogu navedli, da nasprotna udeleženka ne da soglasja za priklop hiše na elektriko, distributer pa za priklop potrebuje soglasje vseh solastnikov. Utemeljili sta, da nasprotna udeleženka z izdajo začasne odredbe ne bo utrpela nobene škode, saj bo dobavo električne energije plačevala prva predlagateljica.

7. Zakon o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1) v postopku za delitev stvari in skupnega premoženja ter prenehanja premoženjske skupnosti ne ureja posebej začasnih odredb. Kadar je tako med sodnim postopkom potrebno začasno varstvo, sodna praksa pri odločanju o takih predlogih praviloma smiselno uporablja določbe Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) o začasnih odredbah.

8. V tem nepravdnem postopku se ne odloča o sporni terjatvi, zato po naravi stvari ni primeren za zavarovalne začasne odredbe, torej tiste, katerih namen je zagotoviti možnost morebitne izvršbe. Začasna odredba je utemeljena lahko zgolj v primeru t. i. ureditvenih (regulacijskih) začasnih odredb 1 . Te ne služijo zavarovanju uveljavitve terjatve, pač pa začasni ureditvi v postopku obravnavanega pravnega razmerja, in sicer v primerih, ko bi zaradi ravnanj strank lahko sodno varstvo ostalo brez pomena 2 . Po večinskem stališču sodne prakse je v nepravdnem postopku zaradi delitve stvari v solastnini dopustna izdaja ureditvene začasne odredbe zaradi varstva obstoječega stanja pred grozečim nasiljem ali nastankom težko nadomestljive škode. Takšno začasno odredbo je mogoče izdati le v nujnih in izjemnih primerih in je pri odločanju potreben restriktiven pristop 3 . Gornji pristop k urejanju začasnega varstva med sodnim postopkom je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče.

9. V obravnavani zadevi predlagateljici ne utemeljujeta, zakaj bi lahko bila predlagana delitev solastnine brez pomena zaradi ravnanja nasprotne udeleženke, torej v kolikor ta ne poda soglasja za priključitev hiše na elektriko. Res v predlogu za izdajo začasne odredbe navajata, da med solastniki ni doseženo soglasje v zvezi s priklopom hiše na elektriko, vendar sodnega varstva za ureditev tega razmerja med solastniki ne predlagata (67. člen Stvarnopravnega zakonika – SPZ, 149. člen in nasl. ZNP-1). Predlagata zgolj delitev solastnine (70. člen SPZ, 155. člen in nasl. ZNP-1).

10. Tako je na dlani, da želita predlagateljici s predlagano začasno odredbo urediti nekaj, česar s svojim predlogom za razdružitev solastnine od nasprotne udeleženke sploh ne zahtevata. Ker predlagano zavarovanje torej sploh ni povezano s sodnim varstvom, ki ga predlagateljici s predlogom za delitev solastnine zasledujeta, se ugoditev ugovoru že iz tega razloga izkaže za materialnopravno pravilnega.

11. Pritožbene navedbe, s katerimi se polemizira pravilnost stališč prvostopnega sodišča, zavzetih na podlagi druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, se ob gornjem izkažejo za nebistvene.

12. V zvezi z odmero prvostopnih stroškov zavarovanja pritožba neutemeljeno izpostavlja, da znaša nagrada za odvetnika zgolj 400 točk, saj je prvo sodišče upoštevaje 3. točko Tar. št. 31 Odvetniške tarife nagrado za ugovor pravilno odmerilo na 550 točk.

13. Ker niso podani pritožbeni razlogi, pa tudi ne kakšen od razlogov, na katere pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi pazi uradoma (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP, ki se v nepravdnem postopku uporablja na podlagi 42. člena ZNP-1), se je pritožba izkazala za neutemeljeno. Zato jo je bilo potrebno zavrniti in izpodbijani sklep prvega sodišča potrditi (2. točka 365. člena, 366. člen ter 353. člen ZPP).

14. Glede na to, da je prvostopno sodišče že odločilo o stroških postopka zavarovanja, predlagateljici pa sta s svojim predlogom za zavarovanje z vložitvijo neutemeljene pritožbe dokončno propadli, tudi pritožbeno sodišče odločitve o stroških tega pritožbenega postopka ni pridržalo za končno odločbo. Nasprotna udeleženka je upravičena do povrnitve potrebnih stroškov, ki so ji nastali v zvezi z odgovorom na pritožbo, v katerem se je do pritožbenih navedb obrazloženo opredelila (prvi odstavek 165. člena ZPP, prvi odstavek 40. člena ter 42. člen ZNP-1 ter šesti odstavek 38. člena in 239. člen ZIZ). Odmera, temelječa na 7. točki 31. Tar. št. Odvetniške tarife ter na tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife je razvidna iz specificiranega stroškovnika (v spisu na listovni številki 160). V kolikor predlagateljici naloženega jima zneska stroškov v roku za prostovoljno izpolnitev ne bosta povrnili, sta od tega zneska dolžni plačati zakonske zamudne obresti, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje do plačila (313. člen ZPP, prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, Načelno pravno mnenje občne seje VSS z dne 13. 12. 2006).

1 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1585/2014.

2 Odločba Ustavnega sodišča RS Up-275/97.

3 Primerjaj sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 105/2008.