Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I R 107/2022 ECLI:SI:VSRS:2022:I.R.107.2022 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses request to transfer case due to alleged judge bias in large court system.

Numero d'incarto VSRS Sklep I R 107/2022
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request to transfer the case to a different court due to alleged bias by a judge. The plaintiff argued that the defendant judge's high status and collegial respect within the local court would compromise impartiality, but the court found no evidence of such intense local dynamics. The decision rests on the fact that both courts are the largest in the country and operate in separate buildings, negating the need for a transfer to ensure the appearance of impartiality.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

70. and 75. člen Zakona o pravdnem postopku: The appearance of impartiality may be compromised only when a party, judge, or close relative of a judge serving on the competent court is known to others on that specific court, making impartiality impossible even with individual judge removal.

Parole chiave

Generato dall'IA
appearance of impartiality transfer of jurisdiction collegial respect large court system ZPP article 70 ZPP article 75 judicial independence diritto alle prestazioni assicurative

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
70. and 75. člen Zakona o pravdnem postopku
67. člen Zakona o pravdnem postopku
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).
3. člen Zakona o sodiščih
Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen Zakona o sodiščih ter 2.
2. in 37. člen Zakona o sodniški službi
člen Zakona o sodiščih ter 2. in 37. člen Zakona o sodniški službi).
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Po ustaljeni sodni praksi je videz nepristranskosti sojenja lahko okrnjen, če je stranka, sodnik ali bližnji svojec sodnika, ki sodniško službo opravlja na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, če je to manjše sodišče, na katerem se vsi sodniki poznajo med seboj in videza nepristranskosti ne bi bilo mogoče zagotoviti niti z izločitvijo posameznih sodnikov (70. in 75. člen ZPP).

V obravnavanem primeru ne velja nič od navedenega: pristojno sodišče je največje okrožno sodišče v državi, druga toženka pa je sodnica največjega okrajnega sodišča v državi, pri čemer obe sodišči ne poslujeta v isti stavbi; da bi bile okoliščine, ki jih kot razloge za dvom v nepristranskost sojenja zatrjuje tožnik (kolegialni respekt, nenaklonjenost sojenja sodniškim kolegom in podobno) na pristojnem sodišču intenzivnejše kot na katerem drugem stvarno pristojnem sodišču, pa se ne trdi.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik s tožbo, ki jo je vložil na Okrožno sodišče v Ljubljani, zahteva odškodnino za škodo, ki naj bi jo utrpel zaradi drugotoženkinega protipravnega ravnanja, konkretno zaradi pristranskega in nestrokovnega odločanja o njegovi zadevi za sodno varstvo, ki jo je na Okrajno sodišče v Ljubljani vložil zoper plačilni nalog prekrškovnega organa.

2. V tožbi je tožnik predlagal prenos krajevne pristojnosti na drugo sodišče. V utemeljitev svojega predloga je navajal, da je drugotoženka sodnica Okrajnega sodišča v Ljubljani, zato pred pristojnim sodiščem gotovo uživa velik ugled in kolegialni respekt ter da se sodniki s toženimi kolegi solidarizirajo in jim niso naklonjeni soditi, zaradi česar naj o zadevi odloči sodišče, ki bo to sposobno storiti pošteno in neodvisno.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

5. Sodniki odločajo na podlagi ustave in zakonov ter morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe (3. člen Zakona o sodiščih ter 2. in 37. člen Zakona o sodniški službi). Da ne bi bilo porušeno zaupanje javnosti v sojenje, morajo poleg dejanske zagotovitve nepristranskosti sojenja ohraniti tudi zunanji videz nepristranskosti. Slednji je namreč v posameznih primerih lahko ogrožen. Ne velja pa to po presoji Vrhovnega sodišča za obravnavani primer.

6. Po ustaljeni sodni praksi je videz nepristranskosti sojenja lahko okrnjen, če je stranka, sodnik ali bližnji svojec sodnika, ki sodniško službo opravlja na stvarno in krajevno pristojnem sodišču, če je to manjše sodišče, na katerem se vsi sodniki poznajo med seboj in videza nepristranskosti ne bi bilo mogoče zagotoviti niti z izločitvijo posameznih sodnikov (70. in 75. člen ZPP).

7. V obravnavanem primeru ne velja nič od navedenega: pristojno sodišče je največje okrožno sodišče v državi, druga toženka pa je sodnica največjega okrajnega sodišča v državi, pri čemer obe sodišči ne poslujeta v isti stavbi; da bi bile okoliščine, ki jih kot razloge za dvom v nepristranskost sojenja zatrjuje tožnik (kolegialni respekt, nenaklonjenost sojenja sodniškim kolegom in podobno) na pristojnem sodišču intenzivnejše kot na katerem drugem stvarno pristojnem sodišču, pa se ne trdi.

8. Neutemeljen predlog je Vrhovno sodišče zavrnilo.