Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep II Cpg 422/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:II.CPG.422.2021 Generato dall'IA

Appeal dismissed; taxpayer must prove inability to pay court fees without harming business activity.

Numero d'incarto VSL Sklep II Cpg 422/2021
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The High Court dismissed the appeal against a first-instance decision rejecting a company's request for a tax exemption. The court found the company possessed substantial assets totaling over four million euros, yet failed to explain why these funds could not be liquidated to pay the 78 euro fee. Consequently, the court ruled that the company did not meet the statutory burden of proving it cannot pay without endangering its business operations.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

11. člen Zakona o sodnih taksah; Stranka, ki zahteva olajšavo plačila sodne takse, mora dokazati, da nima sredstev za plačilo in jih ne more pridobiti brez ogrožanja svoje dejavnosti.

Parole chiave

Generato dall'IA
court fees exemption taxpayer burden of proof business activity endangerment financial solvency assessment legal entity liability opposizione al precetto esecutivo procedura di azione in materia di assicurazioni sociali ristrettezza finanziaria

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Stranka, ki želi taksno olajšavo, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne.

[OBRAZLOŽITEV]

Izpodbijani sklep

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbeni postopek (I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredna predloga za odlog oziroma obročno plačilo sodne takse za pritožbeni postopek (II. in III. točka izreka).

Pritožba toženke

2. Proti temu sklepu je toženka pravočasno vložila laično pritožbo, v katerem je sodišču prve stopnje očitala napake v postopku, zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja ter zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da izpodbijani sklep razveljavi in toženko oprosti plačila sodne takse. Kakšnih drugih vsebinskih navedb, s katerimi bi izpodbijala dejanske zaključke sodišča prve stopnje, ni podala.

K odločitvi o pritožbi

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določbi 11. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) lahko sodišče stranko, ki je pravna oseba, glede plačila taks za vloge, pri katerih je plačilo takse procesna predpostavka, delno oprosti plačila sodnih taks (pravne osebe ni mogoče oprostiti v celoti), ji odloži plačilo taks ali dovoli obročno plačilo, če stranka nima sredstev za plačilo sodne takse in jih tudi ne more zagotoviti oziroma jih ne more zagotoviti takoj v celotnem znesku brez ogrožanja svoje dejavnosti (drugi in tretji odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 11. člena ZST-1). Pri odločanju mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke (peti odstavek 11. člena ZST-1).

5. Sodišče prve stopnje je ugotovitev o finančnem in premoženjskem stanju toženke oprlo na podatke iz javno dostopnih evidenc 1 . Ugotovilo je, da toženka razpolaga z opredmetenimi osnovnimi sredstvi v višini 455.108,39 EUR, kratkoročnimi sredstvi v višini 4.003.970,13 EUR, od tega 2.286.419,82 EUR v obliki zalog, 1.717.303,20 EUR v obliki kratkoročnih poslovnih terjatev in 247,11 EUR denarnih sredstev. Pritožnica teh dejanskih ugotovitev ni izpodbijala.

6. Stranka, ki želi taksno olajšavo, mora ponuditi ustrezne trditve (in dokaze) glede svojega premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja, iz katerih izhaja, da nima sredstev za plačilo takse in jih tudi ne more priskrbeti brez ogrožanja svoje dejavnosti. Če razpolaga s kakršnimkoli premoženjem, pa mora konkretno trditi in izkazati, da slednjega ne more unovčiti zaradi pridobitve sredstev za plačilo takse in zakaj ne. Tega pa toženka, ki po ugotovitvah sodišča prve stopnje razpolaga s premoženjem, ki znatno presega znesek odmerjene sodne takse (78,00 EUR), ni storila. V predlogu za taksno olajšavo je navedla zgolj, da se je znašla v izredno težkem finančnem položaju zaradi splošnih razmer na tržišču. Glede svojih (kratkoročnih in dolgoročnih) sredstev pa toženka ni podala pojasnil. Ni torej navedla, zakaj sodne takse v znesku 78,00 EUR ne more plačati iz sredstev, s katerimi razpolaga, niti ni navedla, v čem bi plačilo sodne takse ogrozilo njeno dejavnost. Zato je odločitev sodišča prve stopnje pravilna.

7. Glede na zgornje razloge pritožba ni utemeljena. Ker pa pritožbeno sodišče tudi ob uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ni zaznalo nobenih kršitev iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z s prvim odstavkom 366. člena ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

1 Bilanca stanja na dan 31. 12. 2020