Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep I R 5/2022 ECLI:SI:VSRS:2022:I.R.5.2022 Generato dall'IA

Court rejects transfer of jurisdiction due to witness being a court employee at a large tribunal.

Numero d'incarto VSRS Sklep I R 5/2022
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the Maribor District Court's request to transfer jurisdiction to another court. The District Court argued that its daughter, a court assistant, served as a witness, potentially compromising impartiality. The Supreme Court held that employment at a large court does not inherently undermine the tribunal's objective impartiality, especially when the employee does not handle case files.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 67. člen; Dejstvo, da je priča zaposlenec sodišča, ne more samostojno utemeljiti prenosa pristojnosti, razen če obstajajo specifični okoliščine, ki okrnjujejo videz nepristranskosti celotnega sodišča.

Parole chiave

Generato dall'IA
transfer of jurisdiction objective impartiality court employee witness district court size procedural transfer request responsabilità per danni da acqua danni della tempesta innalzamento del livello del mare

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
I R 7/97
sklep Vrhovnega sodišča RS I R 7/97 z dne 6.
I R 77/2019
Supreme Court allows jurisdiction transfer due to family ties of a party employed at the court.
I R 80/2018
Supreme Court transfers alimony case to another court due to mother's employment at the original court creating impartiality doubts.
I R 88/2017
Supreme Court transfers case to Velje court due to potential bias from plaintiff being a judge.
I R 77/2016
Supreme Court transfers case to ensure objective impartiality due to judge's daughter's employment at the court.
I R 134/2013
Supreme Court transfers family case to Maribor due to perceived bias from sister-in-law employed at Ptuj court.
I R 88/2009
Supreme Court allows transfer of case to another court due to defendant's extramarital partner being a judge at the original court.
III R 12/2012
Court rejects transfer of jurisdiction due to past colleague relationship, ruling it insufficient for impartiality concerns.
I R 9/2012
Hereditary court judge's presence does not constitute a weighty reason to change jurisdiction in inheritance proceedings.
I R 28/2005
2012, I R 28/2005 z dne 5.
I R 89/2003
Slovenian Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to clerical staff relationship with parties.
I R 105/2021
Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request due to lack of objective impartiality grounds for the court itself.
I R 158/2020
Supreme Court dismisses transfer of jurisdiction request due to lack of impartiality concerns in appellate proceedings.
I R 165/2019
Supreme Court rejects transfer of jurisdiction due to lack of impartiality when defendant's mother works on a different department.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Dejstvo, da je priča v določenem pravdnem postopku delavec sodišča, kjer se ta postopek vodi, samo po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Res je sodna praksa zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnikov kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je drugo največje okrajno sodišče v državi. Prav tako je hči tožencev kot sodniška pomočnica javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, pri delu ne prihaja v stik s pravdnimi spisi, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Tesnejše znanstvo oziroma sodelovanje le nekaterih sodnikov pristojnega sodišča z zaposleno pa je lahko zgolj razlog za njihovo izločitev in ne krha objektivne nepristranskosti celotnega sodišča.

[OBRAZLOŽITEV]

1. V pravdni zadevi, ki se vodi pred Okrajnim sodiščem v Mariboru pod opr. št. I P 359/2020, tožnika s tožbo od sodišča zahtevata, naj tožencema naloži, da s parcele tožnikov odstranita podporni betonski zid, da tožnikoma plačata 2.000,00 EUR odškodnine zaradi postavitve nove ograje, da opustita poseganje v lastninsko pravico tožnikov na njuni parceli, še posebej z odtekanjem meteornih in drugih voda z nepremičnine tožencev, ter da jima to prepove tudi v bodoče.

2. Okrajno sodišče v Mariboru je Vrhovnemu sodišču predlagalo, naj na podlagi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) za odločanje v tej zadevi določi drugo stvarno pristojno sodišče. Predlog utemeljuje s tem, da je bila v tej zadevi kot priča že zaslišana hči tožencev, ki je sodniška pomočnica na izvršilnem oddelku Okrajnega sodišča v Mariboru, od 1. 1. 2022 pa je za polovico delovnega časa dodeljena tudi na delo v Urad predsednice tega sodišča, zato se od navedenega dne dalje vsi sodniki tega sodišča z njo srečujejo in pogovarjajo v povezavi z delom Urada. Pojasnjuje še, da bosta od 1. 2. 2022 na pravdni oddelek dodeljena dva sodnika (vsak s polovičnim pripadom), ki sicer sodita na izvršilnem oddelku, na katerem dela priča za polovični delovni čas. Prav tako je s pričo sodelovala sodeča sodnica še v času, ko je bila strokovna sodelavka na izvršilnem oddelku pristojnega sodišča. Navedene okoliščine bi pri osebah, ki niso zaposlene na sodišču oziroma v pravosodju, lahko vzbudile dvom v objektivno nepristranskost Okrajnega sodišča v Mariboru.

3. Predlog ni utemeljen.

4. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako lažje opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen ZPP). Med druge tehtne razloge, ki lahko utemeljujejo prenos pristojnosti, je treba na podlagi ustaljene sodne prakse šteti tudi okoliščine, ki bi lahko vzbujale dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča.

5. Dejstvo, da je priča v določenem pravdnem postopku delavec sodišča, kjer se ta postopek vodi, samo po sebi ni razlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. 1 Res je sodna praksa zavzela stališče, da je lahko v primeru majhnega sodišča okrnjen videz njegove nepristranskosti, če je pri njem zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, 2 vendar pa je vedno treba imeti pred očmi vse okoliščine konkretnega primera. 3 V obravnavani zadevi je pomembno, da ne gre za predlog tožnikov kot nasprotne stranke, temveč je predlog podalo pristojno sodišče sámo, ki nikakor ni manjše sodišče, saj je drugo največje okrajno sodišče v državi. Prav tako je hči tožencev kot sodniška pomočnica javna uslužbenka in ne funkcionarka v pomenu nosilke sodne veje oblasti, pri delu ne prihaja v stik s pravdnimi spisi, službeno sodelovanje sodnikov s sodnim osebjem v primeru večjih sodišč pa je manj intenzivno in bolj formalno. Tesnejše znanstvo oziroma sodelovanje le nekaterih sodnikov pristojnega sodišča z zaposleno pa je lahko zgolj razlog za njihovo izločitev in ne krha objektivne nepristranskosti celotnega sodišča. 4

6. Na podlagi vseh okoliščin zadeve Vrhovno sodišče ocenjuje, da z izvedbo postopka videz nepristranskosti pristojnega sodišča ne bo okrnjen, zato je predlog zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Npr. sklep Vrhovnega sodišča RS I R 7/97 z dne 6. 3. 1997.

2 Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 77/2019 z dne 6. 6. 2019, I R 80/2018 z dne 7. 6. 2018, I R 88/2017 z dne 20. 7. 2017, I R 77/2016 z dne 23. 6. 2016, I R 134/2013 z dne 21. 11. 2013 in I R 88/2009 z dne 16. 7. 2009.

3 Npr. zavrnitveni sklepi Vrhovnega sodišča RS III R 12/2012 z dne 29. 5.2012, I R 9/2012 z dne 19. 1. 2012, I R 28/2005 z dne 5. 5. 2005 in I R 89/2003 z dne 18. 12. 2003.

4 Podobno npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS I R 105/2021 z dne 18. 8. 2021, I R 158/2020 z dne 6. 11. 2020 in I R 165/2019 z dne 9. 12. 2019.