Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSRS Sklep II DoR 452/2021 ECLI:SI:VSRS:2022:II.DOR.452.2021 Generato dall'IA

Supreme Court dismisses appeal against seizure of property, upholding lower courts' finding of good faith by creditor.

Numero d'incarto VSRS Sklep II DoR 452/2021
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Supreme Court of Slovenia rejected the applicant's request to allow a review of the lower courts' decision regarding a seizure of movable property. The applicant claimed the creditor acted unethically by seizing assets she alleged were hers, not her ex-partner's, but failed to prove the creditor's bad faith. The court ruled that the creditor's persistence in execution, despite doubts about the ownership documents, did not constitute a violation of good faith or legal rights.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 367.a odst. 1; 367.c odst. 2: The Supreme Court grants a review only for questions of law of significant importance for legal certainty or uniform application, which the applicant failed to demonstrate in this case.

Parole chiave

Generato dall'IA
seizure of movable property good faith in execution creditor's liability review of judgment ownership dispute ZPP review criteria bad faith execution diritto a un difensore

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženi upnik dolžan plačati 7.500,50 EUR odškodnine za škodo, ki ji je nastala zato, ker je vztrajal pri rubežu premičnin, čeprav je izkazala, da so njena last in ne last dolžnika, njenega bivšega partnerja.

Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da bi toženec kot upnik odškodninsko odgovarjal tožnici le, če bi v izvršilnem postopku ravnal protipravno ali v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, kaj takega pa tožnica ni izkazala.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica je s tožbo od sodišča zahtevala, naj razsodi, da ji je toženi upnik dolžan plačati 7.500,50 EUR odškodnine za škodo, ki ji je nastala zato, ker je vztrajal pri rubežu premičnin, čeprav je izkazala, da so njena last in ne last dolžnika, njenega bivšega partnerja.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo. Odločilo je, da bi toženec kot upnik odškodninsko odgovarjal tožnici le, če bi v izvršilnem postopku ravnal protipravno ali v nasprotju z vestnostjo in poštenjem, kaj takega pa tožnica ni izkazala.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Razlogom sodišča prve stopnje je dodalo, da je tožnica pod opr. št. P 37/2017 res vložila tožbo na nedopustnost izvršbe iz z njo uspela, da pa to še ne pomeni, da je bilo ravnanje upnika v izvršilnem postopku protipravno. V času rubeža je bil v teku tudi pravdni postopek P 6/2017, v katerem je toženec kot upnik zoper tožnico in A. A. vložil tožbo z zahtevkom, naj sodišče ugotovi, da je nepremičnina, v kateri se je opravljal rubež, skupno premoženje. V tej pravdi je toženec uspel dokazati, da si bivša zunajzakonska partnerja še nista razdelila skupnega premoženja. Iz sporazumov, ki jih je predložila tožnica ob rubežu, je tako izhajala le verjetnost, da so premičnine res njene. Toženec zato le s tem, ko je zaradi dvomov v verodostojnost sporazumov vztrajal pri izvršbi in je nasprotoval tožničinemu ugovoru tretjega, ni ravnal protipravno.

4. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče zoper sodbo sodišča druge stopnje dopusti revizijo glede vprašanj:

1. Ali je materialnopravno pravilna presoja sodišč nižjih stopenj, da je toženec deloval pošteno v izvršilnem postopku oziroma, da ni zlorabil svoje pravice, ko je izvršitelju ukazal rubež premičnin v lasti predlagateljice?

2. Ali je višje sodišče s tem, ko je opredelilo ravnanje toženca kot pošteno, nedopustno poseglo v lastninsko pravico predlagateljice?

3. Ali je višje sodišče kršilo pravico do obrazložene sodne odločbe s tem, ko ni obrazložilo, zakaj informacije in dokazi, posredovani s strani predlagateljice, ne utemeljujejo zaključka o nedobrovernosti toženca?

4. Ali je bila predlagateljici kršena pravica do nepristranskega sojenja s tem, ko je na prvi stopnji o zadevi odločal sodnik Matjaž Kučič, na drugi stopnji pa višje sodišče te kršitve ni odpravilo?

5. Ali je bila predlagateljici kršena pravica do nepristranskega sojenja s tem, ko sta sodišči prve in druge stopnje odločili v nasprotju s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 882/2019 z dne 9. 10. 2019?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).