Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSK Sklep I Kp 59242/2020 ECLI:SI:VSKP:2021:I.KP.59242.2020 Generato dall'IA

Court dismisses appeal against bail extension, ruling no new facts exist to justify release.

Numero d'incarto VSK Sklep I Kp 59242/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The Court of Appeal rejected the defense's appeal against the extension of bail for defendant I.K.A., upholding the first-instance decision. The lower court conducted a mandatory review under Article 207(2) of the Criminal Procedure Act after two months, finding no changes in circumstances since the previous bail order. Consequently, the court determined that the prosecution's failure to prove flight risk was irrelevant because the extension was a judicial duty, not dependent on new evidence.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 207(2) of the Criminal Procedure Act; Article 201(1) of the Criminal Procedure Act: The court must review the necessity of bail after two months; if circumstances remain unchanged, bail may be extended without requiring a new request from the prosecution.

Parole chiave

Generato dall'IA
bail extension mandatory review flight risk Criminal Procedure Act judicial duty procedural timeline dismissed appeal inesigibilità dell'allontanamento in Afghanistan

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 207(2) of the Criminal Procedure Act
Article 201(1) of the Criminal Procedure Act
Article 402(3) of the Criminal Procedure Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba obtoženčevega zagovornika se kot neutemeljena zavrne.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je obtožencu pripor podaljšalo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 207. člena ZKP, ko je moralo po poteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor. Pri tem je ugotovilo, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu v ničemer niso spremenile, kar vse je v nadaljevanju podrobno in prepričljivo obrazložilo. Ker gre za preizkus po uradni dolžnosti tudi ni bil potreben predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora, zaradi česar navedbe, da tožilstvo ni dokazalo begosumne nevarnosti, niso utemeljene.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom obtoženemu I.K.A. pripor iz razloga begosumnosti po 1. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) podaljšalo.

2. Zoper sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje obtoženčev zagovornik. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da obtožencu pripor odpravi, podrejeno pa, da ga nadomesti z milejšim ukrepom.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ne drži pritožbena navedba, da državno tožilstvo ni navedlo okoliščin, ki kažejo na nevarnost, da bi obtoženec v primeru odprave pripora pobegnil, kakor tudi, da je sodišče obtoženca zaradi njegovega državljanstva obravnavalo diskriminatorno in s tem kršilo pravici do varstva obtoženčeve osebnosti in dostojanstva ter enakega varstva pravic. Sodišče prve stopnje je obtožencu pripor podaljšalo v okviru preizkusa po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 207. člena ZKP, ko je moralo po poteku dveh mesecev od zadnjega sklepa o priporu preizkusiti, ali so še dani razlogi za pripor.

Pri tem je ugotovilo, da se okoliščine od zadnjega sklepa o priporu v ničemer niso spremenile, kar vse je v nadaljevanju podrobno in prepričljivo obrazložilo. Ker gre za preizkus po uradni dolžnosti tudi ni bil potreben predlog državnega tožilstva za podaljšanje pripora, zaradi česar navedbe, da tožilstvo ni dokazalo begosumne nevarnosti, niso utemeljene. Enako velja za tudi za kršitev ustavnih pravic obtoženca, saj sodišče prve stopnje le temu pripora ni podaljšalo zaradi njegovega državljanstva, pač pa zaradi okoliščin, ki utemeljujejo bojazen, da bi na prostosti pobegnil, kar vse je v točki 4 izpodbijanega sklepa zelo podrobno obrazložilo.

Ker nasprotna zgolj posplošena pritožbena izvajanja pravilnosti izpodbijanega sklepa niso omajala, je sodišče druge stopnje pritožbo obtoženčevega zagovornika na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP kot neutemeljeno zavrnilo.