Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSM Sklep I Kp 17558/2019 ECLI:SI:VSMB:2020:I.KP.17558.2019.1 Generato dall'IA

Appeal against detention order rejected; court finds risk of reoffending justifies continued custody over milder measures.

Numero d'incarto VSM Sklep I Kp 17558/2019
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court dismissed the defense's appeal against the first-instance judge's decision to extend the defendant's detention order. The defense argued insufficient evidence for the crime and requested a milder measure like home detention, citing the weight of the crime and prior sentencing as the only basis for continued risk. The court rejected these claims, emphasizing the defendant's membership in a serious crime group and his persistent determination to reoffend, which rendered milder measures inappropriate for ensuring public safety.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Article 20 of the Constitution; Article 207, Paragraph 2 of the Criminal Procedure Act: Detention orders remain justified when the risk of reoffending is concrete and severe, and no milder measure can adequately ensure public safety or life protection.

Parole chiave

Generato dall'IA
detention order extension risk of reoffending milder measure rejection public safety protection constitutional proportionality criminal procedure appeal home detention alternative pericolo di reiterazione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA
Article 20 of the Constitution
Article 207, Paragraph 2 of the Criminal Procedure Act
Article 201, Paragraph 1, Point 3 of the Criminal Procedure Act
Article 95 of the Criminal Procedure Act
Tariff No. 74013 of the Court Fees Act
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

Pritožba zagovornika obdolženega B.B. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Po obrazloženem, in ker je sodišče prve stopnje tehtno obrazložilo, da je pripor obdolženca, ki je sicer globok poseg v njegovo prostost, sorazmeren z nevarnostjo, ki jo obdolženec predstavlja za življenje ljudi ter da milejši ukrep za zagotovitev varnosti ne pride v poštev zaradi obdolženčeve vztrajnosti in odločnosti, ki jo je pokazal pri izvršitvi kaznivih dejanj, je pritožba zagovornikov, vložena zoper napadeni sklep, neutemeljena. Pripor obdolženca je tudi po oceni pritožbenega sodišča v skladu s prvim odstavkom 20. člena Ustave, utemeljenih razlogov za njegovo nadomestitev s katerim od milejših ukrepov (hišnim priporom), za katerega si prizadeva pritožba, pa ni.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi drugega odstavka 207. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ugotovilo, da so razlogi za pripor obdolženega B.B., ki je bil odrejen iz pripornega razloga ponovitvene nevarnosti po 3. točki prvega odstavka 201. člena ZKP v zvezi z 20. členom Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava), še vedno podani.

2. Proti takemu sklepu so se pritožili obdolženčevi zagovorniki. V pritožbi zatrjujejo, da spisovno gradivo v obravnavani zadevi ne ponuja zadostne podlage za utemeljen sum, da je obdolženec storil očitana mu kazniva dejanja, še predvsem zato, ker so zagovorniki obdolžencev na naroku dne 26. 2. 2020 predlagali izločitev vseh nedovoljenih dokazov. Pritožba se tudi ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da je pri obdolžencu podan priporni razlog ponovitvene nevarnosti, saj ga utemeljuje zgolj s težo kaznivega dejanja in predhodnim kaznovanjem obdolženca. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pripor obdolžencu odpravi, oziroma podredno, da obdolžencu odredi milejši ukrep za odpravo ponovitvene nevarnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče nima pomislekov o pravilnosti napadenega sklepa. V njem je sodišče prve stopnje tehtno obrazložilo, na čem temelji utemeljen sum, da je obdolženec storil kazniva dejanja, ki so sedaj opisana v pravnomočni obtožnici, kakor tudi, katere so tiste objektivne in subjektivne okoliščine, na podlagi katerih ugotavlja, da je pri obdolžencu še vedno podana konkretna nevarnost, da bi na prostosti ponovil kazniva dejanja, zaradi kateri se sedaj nahaja v priporu in da je pripor obdolženca neogibno potreben, da se zagotovi varnost ljudi (njihovega življenja) ter ga ni mogoče nadomestiti z drugim, zanj milejšim ukrepom, zaradi česar je v skladu tudi s prvim odstavkom 20. člena Ustave. O vsem navedenem ima napadeni sklep prepričljive razloge, s katerimi pritožbeno sodišče v celoti soglaša in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje.

5. Sodišče prve stopnje se je v izpodbijanem sklepu utemeljeno sklicevalo na dokaze, ki so obširno opisani v pravnomočni obtožnici in iz katerih izhaja utemeljen sum, da je obdolženi očitana kazniva dejanja storil. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno ugotovilo, da se utemeljen sum tudi po vložitvi obtožnice ni v ničemer omajal. Sklicevanje pritožbe, da so zagovorniki obdolžencev zahtevali izločitev nedovoljenih dokazov, pa je zato brez teže. Sicer pa pritožbeno sodišče v tej fazi kazenskega postopka, ko odloča o priporu, ne more ocenjevati zbranih dokazov, ki se izločajo.

6. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa obširno obrazložilo (točki 7 in 8), da je pri obdolžencu B.B. še vedno podana velika verjetnost, da bo istovrstna kazniva dejanja ponavljal, v kolikor bi bil zoper njega pripor odpravljen. Neutemeljeno graja pritožba razloge sodišča prve stopnje, ko zaključuje, da na nevarnost ponovitve kaznivih dejanj kažeta le teža kaznivih dejanj in obdolženčeva predkaznovanost. Pritožba spregleda, da sodišče prve stopnje ponovitveno nevarnost veže še na dejstvo, da je obdolženec utemeljeno osumljen storitve kaznivih dejanj v hudodelski združbi. Vse te okoliščine pa gotovo kažejo na konkretno nevarnost, da bi obdolženi taka kazniva dejanja ponavljal.

7. Po obrazloženem, in ker je sodišče prve stopnje tehtno obrazložilo, da je pripor obdolženca, ki je sicer globok poseg v njegovo prostost, sorazmeren z nevarnostjo, ki jo obdolženec predstavlja za življenje ljudi ter da milejši ukrep za zagotovitev varnosti ne pride v poštev zaradi obdolženčeve vztrajnosti in odločnosti, ki jo je pokazal pri izvršitvi kaznivih dejanj, je pritožba zagovornikov, vložena zoper napadeni sklep, neutemeljena. Pripor obdolženca je tudi po oceni pritožbenega sodišča v skladu s prvim odstavkom 20. člena Ustave, utemeljenih razlogov za njegovo nadomestitev s katerim od milejših ukrepov (hišnim priporom), za katerega si prizadeva pritožba, pa ni.

8. Če bo za obdolženega nastopila dolžnost plačila stroškov kazenskega postopka (95. člen ZKP), bo sodno takso za zavrnitev pritožbe zoper sklep o podaljšanju pripora po tar. št. 74013 Taksne tarife, v zvezi s petim odstavkom 3. člena in 7. točko prvega odstavka 5. člena Zakona o sodnih taksah odmerilo sodišče prve stopnje po pravnomočno zaključenem kazenskem postopku.