Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSC Sklep III Cpg 77/2020 ECLI:SI:VSCE:2020:III.CPG.77.2020 Generato dall'IA

Appeal dismissed; court held suspending proceedings for a related possession dispute was not economically sound. The court ruled that suspending proceedings for a related possession dispute was not economically sound given the likelihood of a settlement. The court held suspending proceedings for a related possession dispute was not economically sound given the likelihood of a settlement.

Numero d'incarto VSC Sklep III Cpg 77/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Respinto (Dismissed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appeal against the first-instance court's refusal to suspend proceedings was dismissed as unfounded. The appellant argued that ownership of the property was a prerequisite for determining liability for operating costs, yet the first court correctly identified that the related lawsuit primarily concerned payment of purchase price. The appellate court concluded that suspending the current case would cause unnecessary delay and was not economically prudent, especially since the related case might settle without resolving the possession issue.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

Zakon o pravdnem postopku (ZPP) 206. 1. odst. 1; 350. 2. odst. 366. 1. odst. 1. Sodišče mora pri odločanju o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja upoštevati načelo ekonomičnosti in smotrnosti ter ne sme prekiniti postopka, če je to v dejanskih okoliščinah neekonomično in smotrno.

Parole chiave

Generato dall'IA
prekinitve postopka predhodno vprašanje ekonomičnost smotrnost operativni stroški posest nepremičnine pritožba caso di prelazione

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
VSC Sklep III Cpg 340/2012
VSL II Cp 1935/2016
Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 307, Založba Uradni list RS, GV Založba Ljubljana, sklepi VSC Cpg 340/2012, VSL II Cp 1935/2016, VSL I Cpg 608/2013.
VSL I Cpg 608/2013
Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 307, Založba Uradni list RS, GV Založba Ljubljana, sklepi VSC Cpg 340/2012, VSL II Cp 1935/2016, VSL I Cpg 608/2013.
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Četudi se bo v zadevi P 462/2017 odločalo o vprašanju kdo ima oziroma je imel posest nad nepremičnino in je to sporno v obravnavani zadevi, v dejanskih okoliščinah slednje ne bi bilo ekonomično, smotrno, če bi sodišče prve stopnje prekinilo postopek.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke z dne 13. 2. 2020 za prekinitev postopka do pravnomočnega zaključka pravdnega postopka P 462/2017, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Celju. Po vpogledu v spisovne podatke P 462/2017 je ugotovilo, da se tožbeni zahtevek glasi na plačilo kupnine za nepremičnino, ki jo Z. vtožuje od tožene stranke. Tovrstni tožbeni zahtevek ne predstavlja predhodnega vprašanja za obravnavani gospodarski spor, saj odločitev o tem, ali je tožena stranka v P 462/2017 dolžna plačati kupnino (ali ne) ne vpliva na (ne)utemeljenost tožbenega zahtevka v tej zadevi.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožena stranka po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da se tožbeni zahtevek v zadevi P 462/2017 res nanaša na plačilo kupnine, a ključno vprašanje, od katerega je odvisno kdo je dolžan nositi obratovalne stroške, je kdo ima posest nad nepremičnino, za katero se vtožuje kupnina. V zadevi P 462/2017 se odloča tudi o tem vprašanju in ne samo o vprašanju plačila kupnine. Dejstvo kdo je imel nepremičnino v posesti predstavlja predhodno vprašanje za (ne)utemeljenost tožbenega zahtevka v tej zadevi, kar je sodišče spregledalo in nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Na podlagi prve točke prvega odstavka 206. člena ZPP sodišče odredi prekinitev postopka, če sklene, da ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja. Predhodno vprašanje da odgovor, ali obstaja kakšna pravica ali pravno razmerje (prvi odstavek 13. člen ZPP). Glavno vodilo pri odločanju sodišča o prekinitvi postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja je, da mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter upoštevati konvencijsko pravico do sodnega varstva brez nepotrebnega odlašanja. Reševanje predhodnega vprašanja bo prepustilo matičnemu sodišču zlasti takrat, ko bo pričakovati, da bo zadeva tam kmalu rešena. Razlog je v tem, da prekinitev postopka pomeni dejanski zastoj v postopku 1 .

5. Tožena stranka je v predlogu za prekinitev postopka v pripravljalni vlogi z dne 13. 2. 2020 poleg ugovora, da ji nepremičnina ni bila prenesena v dejansko posest (da ji ključi niso bili izročeni, prostor pa je zaklenjen), dodala, da se pravdni postopek P 462/2017 zaključuje in bo očitno rešen na sporazumen način, kjer bo dogovorjeno kdo je zavezanec za plačilo vseh obratovalnih stroškov, tudi računov, ki jih v predmetnem sporu vtožuje tožeča stranka (list. št. 44 spisa). Tožena stranka v pritožbi ne vztraja, da se pravdni postopek P 462/2017 zaključuje. Če se bo tisti postopek rešil na sporazumen način in bo dogovorjeno kdo je zavezanec za plačilo vseh stroškov, bo dogovorjeno tudi o plačilu spornih stroškov, ki jih vtožuje tožeča stranka. Zaradi tega ni razloga za prekinitev obravnavanega pravdnega postopka. Četudi se bo v zadevi P 462/2017 odločalo o vprašanju kdo ima oziroma je imel posest nad nepremičnino in je to sporno v obravnavani zadevi, v dejanskih okoliščinah slednje ne bi bilo ekonomično, smotrno, če bi sodišče prve stopnje prekinilo postopek. Pravilno je zavrnilo predlog tožene stranke.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

7. Tožena stranka sama krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker v njem ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 V. Rijavec, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, druga knjiga, stran 307, Založba Uradni list RS, GV Založba Ljubljana, sklepi VSC Cpg 340/2012, VSL II Cp 1935/2016, VSL I Cpg 608/2013.