Legislator Giurisprudenza & Legislazione
VSL Sklep I Cp 1183/2020 ECLI:SI:VSLJ:2020:I.CP.1183.2020 Generato dall'IA

Appeal allowed: First-instance court wrongly suspended proceedings based on a 2017 law not yet in force.

Numero d'incarto VSL Sklep I Cp 1183/2020
Autorità giudiziaria
Giurisdizione Slovenia (SI)
Data della decisione
Esito del giudizio Accolto (Allowed)

Sintesi Legislator

Generato dall'IA

The appellate court granted the appeal and revoked the first-instance decision that had suspended the proceedings. The plaintiff argued the suspension was unlawful because the relevant provision of the Civil Procedure Act had not yet entered into force at the time the lawsuit was filed. The court ruled that the first-instance judge incorrectly applied a statutory amendment that became effective only in September 2017, meaning the old procedural rules governed the case at the time of filing.

Regesto Legislator

Generato dall'IA

3. odst. 1. 206. člen ZPP; 125. člen prehodnih in končnih določb ZPP-E: The first-instance court must apply the law valid at the time of filing when a procedural suspension is sought under a provision that was amended by a later law not yet in force.

Parole chiave

Generato dall'IA
procedural suspension Civil Procedure Act transitional provisions legal validity appellate review soppressione delle prestazioni assicurative soddisfacimento del credito ripristino delle prestazioni d'invalidità

Disposizioni normative citate

Generato dall'IA

Giurisprudenza citata

Generato dall'IA
VSL sklepi II Cp 2836/2015
2 VSL sklepi II Cp 2836/2015, I Cp 1643/2015, I Cp 2757/2015, II Cp 3952/2010, II Cp 3191/2010, II Cp 3412/2010, IV Cp 1453/2010 in II Cp 3637/2011.
VSL sklepi I Cp 1643/2015
VSL sklepi I Cp 2757/2015
Appeal allowed: Validity of will recognized as unilateral statement revocable by heir upon discovery of new facts.
VSL sklepi II Cp 3952/2010
VSL sklepi II Cp 3191/2010
VSL sklepi II Cp 3412/2010
VSL sklepi IV Cp 1453/2010
VSL sklepi II Cp 3637/2011
Generato dall'IA

Ti chiedi come si applica questa sentenza alla tua fattispecie?

Analizza questa decisione insieme alla legislazione federale e cantonale, ai commentari e alla giurisprudenza successiva in Legislator AI.

Apri in Legislator →

Testo completo

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Pred uvedbo novele ZPP-E je bila sodna praksa glede prekinitve postopka v primeru, ko je bil sprožen postopek za odvzem delne ali popolne poslovne sposobnosti, jasna in je zavzela stališče, da uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc), tako, da zgolj zaradi uvedbe postopka o odvzemu poslovne sposobnosti dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka ni podan. V takšni situaciji mora sodišče prve stopnje vprašanje (ne)obstoja pravdne oziroma procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da stranka procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP. Dvom v poslovno oziroma pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom, zaradi uvedbe postopka postavitve tožnice pod skrbništvo, v obravnavani odškodninski zadevi postopek prekinilo. Pri tem se je sklicevalo na 3. točko prvega odstavka 206. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP).

2. Tožnica sklep o prekinitvi izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je nezakonit, saj zanjo predstavlja žaljiv napad na njeno življenje in zdravje. Sodišče prve stopnje je zlorabilo 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP, saj to določilo glede na čas vložitve tožbe (13. 2. 2017) za obravnavano zadevo sploh ne velja. V nadaljevanju obširno navaja, da duševno zdravi in poslovno sposobni tožnici postavitev skrbnika ni potrebna ter da tudi glede tega prihaja do zlorabe njenih pravic. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo procesna določila, ko je svojo odločitev oprlo na 3. točko prvega odstavka 206. člena ZPP. Sedaj veljavni ZPP (vključno z novelo ZPP-E 1 ), v 3. točki prvega odstavka 206. člena res določa, da sodišče odredi prekinitev postopka, če se je začel postopek za popolni ali delni odvzem poslovne sposobnosti stranke, pri čemer ima sodišče prve stopnje prav, da ob uvedbi določil novega Družinskega zakonika (DZ) navedeno smiselno velja tudi za uvedbo postopka za postavitev odrasle osebe pod skrbništvo. A je sodišče prve stopnje spregledalo, da je bila navedena določba uvedena šele z novelo ZPP-E, ki v času vložitve tožbe v tem postopku, to je 13. 2. 2017, še ni bila v veljavi. V 125. členu prehodnih in končnih določb ZPP-E je določeno, da se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe tega zakona, konča po določbah do sedaj veljavnega zakona, če ni v tem členu določeno drugače, kar pomeni, da se dokonča po določbah ZPP, brez novele ZPP-E. V drugem odstavku tega člena, ki določa izjeme, pa 206. člen ni zajet.

5. Pred uvedbo novele ZPP-E je bila sodna praksa glede prekinitve postopka v primeru, ko je bil sprožen postopek za odvzem delne ali popolne poslovne sposobnosti, jasna in je zavzela stališče, da uvedba postopka za odvzem poslovne sposobnosti še ne pomeni izgube pravdne sposobnosti. Sklep o odvzemu poslovne sposobnosti je konstitutivne narave in učinkuje le za naprej (ex nunc), tako, da zgolj zaradi uvedbe postopka o odvzemu poslovne sposobnosti dejanski stan za prekinitev pravdnega postopka ni podan. V takšni situaciji mora sodišče prve stopnje vprašanje (ne)obstoja pravdne oziroma procesne sposobnosti rešiti v tekočem postopku in v primeru zaključka, da stranka procesne sposobnosti nima, ukrepati v smislu 80. in 81. člena ZPP. Dvom v poslovno oziroma pravdno sposobnost torej ni razlog za prekinitev postopka. Prekinitve postopka namreč ni mogoče širiti izven tistih dogodkov, ki so taksativno našteti v zakonu. 2

6. Ob zgoraj povedanem, ker je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo procesni zakon, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep na podlagi 3. točke 365. člena ZPP razveljavilo. Sodišče prve stopnje bo v nadaljevanju moralo v tem postopku ugotavljati obstoj tožničine pravdne oziroma procesne sposobnosti in v primeru zaključka, da tožnica procesne sposobnosti nima, ukrepati skladno z določili ZPP, kot je navedeno zgoraj.

7. Stroškovna odločitev temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 Z veljavnostjo 14. 9. 2017.

2 VSL sklepi II Cp 2836/2015, I Cp 1643/2015, I Cp 2757/2015, II Cp 3952/2010, II Cp 3191/2010, II Cp 3412/2010, IV Cp 1453/2010 in II Cp 3637/2011.